Nakup smučarske opreme: nekaj koristnih nasvetov
9. februar 2022
Od začetka prodaje prvih smuči za zarezovalno tehniko mineva že več kot četrt stoletja. Tako imenovani karving je v tem času dodobra spremenil videz smučišč, povečala se je hitrost smučanja, precej drugačna je moda. Ponudba najrazličnejše opreme je iz leta v leto bolj pestra, a to ne pomeni, da je izbira tudi bolj preprosta. Prej nasprotno.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Smučarska oblačila
Za smučanje se moramo najprej ustrezno obleči. Vsa oblačila morajo poskrbeti za toploto, ne prepuščati vetra, po možnosti bi moral biti zgornji del nepremočljiv. Ker ste med smučanjem aktivni, se v oblačilih ne bi smeli znojiti, zato je izbira materialov nadvse pomembna. Še najmanj primerna so bombažna oblačila.
Za spodnje perilo je najbolj priporočljivo izbrati oblačila iz volne merino, ki so prijetno mehka, topla, odvečno vlago pa odvajajo od telesa. Če se vam zdi volneno spodnje perilo predrago, izberite takšnega iz sodobnih umetnih materialov, tudi ti namreč odvajajo vlago od telesa in ščitijo pred mrazom, a tovrstna oblačila znajo biti manj udobna, pogosto se med aktivnostjo navzamejo neprijetnega vonja.
Druga plast smučarskih oblačil je običajno puli, izdelan iz sodobnih umetnih materialov. Pred nakupom ga pomerite in preizkusite, saj so na voljo različni tipi, ki se razlikujejo po kroju, elastičnosti, oprijetosti in tudi dolžini. Kdor med smučanjem uporablja zaščito hrbta (želvo), pod vrhnjim slojem oblačil (bundo) najbrž ne bo pogrešal dodatnega puloverja, vsem drugim pa priporočamo, da ga kupijo in uporabljajo predvsem v najhladnejših dneh, drugače se bodo med smučanjem zelo verjetno potili.
Poleg bunde vrhnji del oblačil predstavljajo še smučarske hlače, ki jih oblečemo neposredno na spodnje perilo. Pomembno je, da so tako bunda kot hlače nepremočljivi in predvsem, da dobro zadržujejo veter. Hlače naj bodo spodaj dovolj široke, da jih boste lahko namestili čez smučarske čevlje, pri bundi pa bo vsak dodaten žep prišel prav – predvsem se prepričajte, da ima prostor za smučarsko vozovnico na spodnjem delu levega rokava.
Smučarske nogavice naj ne bodo predebele, časi, ko smo natikali en par nogavic čez drugega, so že zdavnaj minili. Nogavice naj bodo dolge (skoraj do kolen), med natikanjem bodite pozorni, da niso zmečkane, saj vas bo drugače v čevljih tiščalo.
Pri rokavicah se lahko odločite za usnjene ali pa takšne iz sodobnih materialov. Na našem testu smo pred nekaj leti ugotovili, da je pomembno predvsem, da niso preozke, biti morajo udobne, a spet ne tako, da bi zaradi njih izgubljali oprijem. Pozorni bodite na način natikanja, saj imajo nekateri modeli razmeroma ozek zgornji del brez zadrge, kar oteži uporabo. Na smučanje vzemite vsaj dva para rokavic, če se vam prvi slučajno zmoči.
Tako za noge kot za roke so na trgu na voljo različne možnosti – od grelnih blazinic (preizkusili smo jih na testu v letu 2021) do električnih grelnikov, ki vam lahko olajšajo smučanje v največjem mrazu. Pri grelnikih v gelu preverite, da vas v roke oziroma v noge med uporabo ne bo tiščalo. Nakup električnega grelnika je deloma povezan tudi z opremo, ki jo imate, pomembna je vzdržljivost baterije, preprosto upravljanje z rokavicami na rokah (vključevanje, izključevanje, sprememba moči …) in možnost polnjenja kar v avtomobilu. Nekateri smučarski čevlji in rokavice imajo grelnike že vključene. Če vas na smučišču pogosto zebe, je nakup najbrž smiseln.
Smuči: kakšne se vam splača kupiti?
V zadnjih letih je smučarska industrija poskrbela, da je trg močno zasičen s smučmi, v vseh cenovnih razredih je ponudba zares bogata. Nobene potrebe ni, da bi kupovali najcenejše (do 200 evrov), saj boste že v naslednjem razredu (do 350 evrov) dobili bistveno bolj kakovostne, namenjene običajnemu smučarju s povprečnim znanjem. A tudi začetniki se bodo s smučmi srednjega razreda na smučišču bistveno bolje znašli in prej usvojili pravilno tehniko.
Smuči nad 350 evri so namenjene dobrim in zelo dobrim smučarjem, razlika med posameznimi modeli je zgolj v podrobnostih, ki jih boste najbolje prepoznali, če se odločite za praktični preizkus. Tako prodajalci kot izdelovalci smuči tovrstne preizkuse pripravljajo skorajda vsak vikend, informacijo o lokaciji testov lahko dobite pri trgovcih ali na spletnih straneh zastopnikov in smučišč.
Smuči so razdeljene v skupine, glede na namen smučanja. Vse sodobne smuči imajo izpostavljen stranski rob, na špicah in repih so širše kot v sredini. Širina v sredini pove, za kakšne terene so prvenstveno namenjene: ožje so, bolj so primerne za urejena smučišča. Širina sprednjega in zadnjega dela izraža njihovo »veselje« do zavojev. Večja je razlika v primerjavi s srednjim delom, bolj igrive so, a lahko tudi bolj zahrbtno agresivne. Pomemben podatek je še radij zavoja: krajši je, bolj preprosto boste izvajali hitre, kratke zavoje. Smuči z dolgim radijem (več kot 18 metrov) so najbolj primerne za zarezovanje dolgih, hitrih lokov. V nadaljevanju predstavljamo tri najbolj pogoste skupine smuči, vse tri so naprodaj tudi v ženski različici, ki je ponavadi manj toga in lepša na pogled.
Visokozmogljive smuči so najožje in so namenjene uporabi na lepo urejenih širokih smučiščih. Omogočajo preprosto izpeljavo dolgih lokov in kratkih zavojev, kupi snega ali celo smučanje z njimi zunaj urejenega smučišča pa niso nekaj, kar bi prinašalo velik užitek. Dolžino smuči boste izbrali glede na najbolj pogost način smučanja, a načeloma naj bodo od 5 do 15 cm krajše od višine smučarja. Na trgu so tudi smuči, namenjene predvsem slalomskim oziroma veleslalomskim zavojem. Pri prvih izberite dolžino, ki je približno 15 cm krajša od vaše višine, veleslalomske smuči pa so lahko tudi daljše, kot je smučarjeva višina.
Vsestranske smuči so nekoliko širše v srednjem delu, a še vedno naj bi jih uporabljali predvsem na urejenih smučiščih. Od visokozmogljivih se razlikujejo po mehkobi in zmožnosti "odpuščanja" smučarjevih napak, zato so zelo primerne za večino rekreativnih smučarjev, tako za začetnike kot za tiste, ki bi radi izpilili tehniko. Dolžina smuči naj od 10 do 15 cm krajša od višine smučarja.
Smuči za vse terene (All-Mountain) so v zadnjih letih vse bolj priljubljene, saj omogočajo brezskrbno smuko v najrazličnejših razmerah, tudi zunaj urejenih smučišč in po celcu. V sredini so vidno širše od vsestranskih, tudi geometrija, torej razmerje med širinami, ni tako izrazito. Kljub temu se lepo izkažejo tudi med običajnim smučanjem, le nekoliko bolj toge so kot vsestranske smuči. Optimalna dolžina smuči za vse terene je približno 10 cm krajša od višine smučarja.
Smuči za prosto smučanje (Freeride) se od običajnih ločijo po izjemno širokem srednjem delu, ki lahko doseže tudi več kot 12 cm. Takšnih smuči zelo verjetno ne boste imeli kot edinih, bodo pa prišle prav v kakšnem sanjskem dnevu predvsem za smučanje po celcu. Smuči, ki so na sredini široke okrog 10 cm, bi znale biti uporabne tudi na urejenih smučiščih, širše pač ne. Ker morajo biti smuči za prosto smučanje dovolj plovne, je njihova dolžina vsaj enaka višini smučarja.
K smučem spadajo še palice, njihova izbira je najbolj preprosta, saj je za rekreativne smučarje pomembna zgolj in samo pravilna dolžina. Preverite jo tako, da palico obrnete in jo primete pod krpljami, komolec pa mora biti upognjen pod pravim kotom.
Smučarski čevlji
Po domače jim rečemo pancerji, poimenovanje izhaja iz nemške besede za oklep. Nič čudnega: smučarski čevlji so še vedno sestavljeni iz mehkega notranjega čevlja in zunanjega plastičnega oklepa, kakovostna kombinacija obeh poskrbi, da se moč s smučarjeve noge v čim večji meri prenese na smučko. Dobra novica je, da so v primerjavi s preteklostjo smučarski čevlji danes bistveno bolj udobni, skoraj vse modele je mogoče vsaj delno prilagoditi smučarjevi nogi, proizvajalci so poskrbeli tudi za bolj varno uporabo med hojo.
Nakup smučarskih čevljev sicer ne bi smel biti prav posebna znanost, a z levo roko ga tudi ne gre jemati. Vzemite si čas, preizkusite več modelov, izberite dva ali tri favorite in nato v njih preživite vsaj 15 minut. Z zapetimi zaponkami se sprehajajte po trgovini, kolena potiskajte naprej, skratka, poskušajte se vživeti v smučarski vsakdan. Noga se v čevlju ne sme premikati, prav tako vas čevelj ne sme nikjer tiščati.
Ne pozabite: na smučišču bo bistveno bolj mrzlo kot v trgovini, plastika bo zato še bolj trda. Če res ne morete najti čevlja, ki vam ustreza, je mogoče izbrani model na različne načine prilagoditi. Iz trgovine bi vsekakor morali odnesti takšnega, ki vam bo na smučišču v pomoč, ne v nadlego.
Zaščitna oprema: da bo smučanje varno
Nova tehnika smučanja je prinesla nove nevarnosti. Smučanje je postalo hitrejše, predvsem velika smučarska središča pa pogosto preveč polna, da bi bilo sploh mogoče varno izpeljati zarezovalne zavoje. Smuči so poleg tega včasih "zahrbtne" in marsikdo se je po manjši napaki znašel na hrbtu. Da so smučarske nezgode drugačne, potrjujejo tudi zdravniki, saj opažajo, da so poškodbe pri smučanju pogosto podobne tistim, ki jih utrpijo udeleženci prometnih nesreč.
Čelade
Na smučanje zato nikar ne pojdite brez ustrezne čelade. Pri nakupu bodite pozorni, da vam lepo sede na glavo, tudi nezapeta se ne bi smela preveč preprosto premikati. Trakovi za zapenjanje naj bodo takšni, da jih boste brez težav upravljali z rokavicami, čelada pa naj ima odprtine za zračenje. Nikoli je ne kupujte brez svojih smučarskih očal, saj morate preveriti, da čelada ne pritiska nanje oziroma da med čelado in očali ni prevelike odprtine.
Na trgu so tudi čelade z vgrajenim vizirjem, njihov nakup bolj kot ne odsvetujemo, saj ima kombinacija več pomanjkljivosti, ki se jim mimogrede lahko izognemo z nakupom ločenih smučarskih očal.
Smučarska očala
Smučarska očala nikakor niso (samo) modni dodatek, med drugim ščitijo oči pred škodljivim sevanjem UVA in UVB, a tudi pred udarci, njihova najbolj pomembna naloga pa je zagotoviti dobro vidljivost. Pri tem je odločilna barva stekelc. V slabi, difuzni svetlobi ali megli boste najbolje videli z rumenimi, zlatimi ali stekelci jantarne barve, ki filtrirajo modro svetlobo in s tem poudarijo sence na svetli podlagi, kar pomeni, da boste lažje opazili grbine na smučišču. Za slabšo vidljivost so primerna tudi stekelca rozaste barve.
Za smučanje v svetlih, sončnih dneh so primerna stekla bakrene, temno rjave, temno sive ali temno zelene barve, ki povečajo kontrast, siva pa omogočajo, da vidite prave barve. Za smučanje v poznopopoldanskih urah bi morala biti stekla čim bolj prosojna. Če res veliko smučate, si priskrbite očala, pri katerih je stekla mogoče preprosto zamenjati – če dodatnih že ni v paketu, jih dokupite, tako da boste imeli vsaj stekla za slabšo vidljivost in tista za sončen dan.
Osnovna, najcenejša očala imajo le eno plast stekel, kar je morda povsem dovolj, če smučate v lepem vremenu in suhih razmerah. A že toplejši poznozimski dan bi lahko povzročil rosenje, zato priporočamo, da kupite očala z vsaj dvema stekelcema, naprodaj so tudi takšna s štirimi, s katerimi rosenja sicer ne boste popolnoma odpravili, a se v običajnih pogojih ne bi smelo pojaviti. Še zlasti, če boste poskrbeli tudi za ustrezno vzdrževanje in pri tem ne boste odstranili zaščitne plasti na notranji strani stekel.
Zaščita hrbta (želva)
Manj uporabljan, a vendarle zelo priporočljiv varnostni dodatek je zaščita hrbta, tako imenovana želva. Pri nakupu bodite pozorni na način oblačenja in pritrditve, preverite tudi, ali ojačan del zaščiti celotno hrbtenico, vključno s trtico. Med preizkušanjem želvo oblecite čez puli (ali pulover), ki ga boste nosili tudi med smučanjem. Ne sme vas vezati ali kakor koli drugače omejevati, pozorni bodite tudi na material, saj se lahko zgodi, da vam bo pod želvo vroče.
Komur niso dovolj urejena smučišča in se pogosto poda na teren, mora poskrbeti še za dodatno zaščito v obliki lavinske žolne in posebnega nahrbtnika z zračno blazino, ki se sproži, ko smučarja ujame plaz. Omenjeni pripomočki niso namenjeni samo tistim, ki se podajajo visoko v hribe, stran od smučarskih središč, ampak tudi in predvsem priložnostnim prostim smučarjem, ki se pogosto ne zavedajo pasti. Največ nesreč se namreč zgodi ravno v bližini urejenih prog. Če terena ne poznate, povprašajte o razmerah lokalne smučarje, prav tako vam priporočamo, da se na prosto smučanje nikoli ne podate sami. Vedno pa izbiro proge in način smučanja prilagodite svojemu znanju in izkušnjam.
Nakup smučarske opreme ob pravem času lahko pomeni več sto evrov prihranka!
Preudarni kupci smučarsko opremo kupujejo takrat, ko je najcenejša. Praviloma je to pred začetkom sezone, dokler ne pade prvi sneg, ali po sezoni, nekje od začetka marca naprej. V obeh primerih se je najbolje odločiti za opremo pretekle sezone, saj napredek pri smučanju vendarle ni tako velik, popusti na izdelke prejšnje sezone pa lahko dosežejo tudi več kot 50 odstotkov.
Dodatne ugodnosti lahko vsako leto pričakujete pred božičnimi prazniki in takoj po novem letu, tudi v tem primeru boste lahko prihranili vsaj 25 odstotkov. Seveda pa tudi pri iskanju ugodnosti ne kupujte izdelkov, ki vam niso po meri, kar še zlasti velja za smučarske čevlje, čelado, očala in želvo.
Avtor: Boštjan Okorn
Potrošnikov Zoom: izposoja smuči ob slovenskih smučiščih
Če se ne boste odločili za nakup smuči, si jih lahko izposodite, rezultati ocenjevanja izposojevalnic ob slovenskih smučiščih so na voljo na spletni strani Potrošnikov Zoom
Javno službo "izvajanja primerjalnih ocenjevanj blaga in storitev" sofinancira Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Preverite rezultate ocenjevanja
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.