Najpogostejše spletne prevare: prevara z oddaljenim dostopom

14. februar 2025

Tudi vas zanima, katere so najpogostejše oblike spletnih prevar? Predstavljamo konkretne primere in opozarjamo na pasti, ki se skrivajo v določenem tipu prevare. Tokrat predstavljamo primer, ko so prevaranti potrošnika prepričali, da jim je omogočil oddaljen dostop do svojega računalnika.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Neznana oseba, ki je govorila s slovensko-ruskim naglasom, je poklicala potrošnika in mu dejala, da mu želi nakazati 11.000 €. 

Spletne prevare običajno delujejo v povezavi z našimi strahovi in pohlepom.

Zbujanje strahu

Strah želijo prevaranti zbuditi s sporočili, ki »grozijo« da bo vaš bančni račun blokiran, da ne boste mogli dostopati do sredstev, uporabljati kartice ... če ne kliknete na povezavo in zadeve (čimprej) uredite.

Pohlep kot sprožilec

Klic z vsebino, da vam želi nekdo nakazati večjo (ali pa manjšo) vsoto denarja, je velik znak za alarm. Ljudje običajno ne delijo denarja kar tako, zato je to klasičen primer, ko velja »predobro, da bi bilo res«.

Prav tako ne nasedajte mamljivim investicijskim ponudbam, ki obljubljajo nerealno visoke donose.

Kaj se je zgodilo v tem primeru?

Po navodilih neznane osebe je potrošnik na svoj telefon namestil aplikacijo AnyDesk, ki omogoča oddaljen dostop do naprave. Nato je prek aplikacije vstopil v svojo spletno banko.

Nikoli nikomur ne dovolite oddaljenega dostopa do svojega telefona ali računalnika! Izjema so le osebe, ki jih osebno poznate in jim zaupate, na primer računalniški strokovnjak, ki ga poznate.

Z oddaljenim dostopom (preko Anydesk ali druge podobne programske opreme) oseba vstopi v vašo napravo in z njo upravlja. To je tako, kot če bi nekoga, ki ga ne poznate, spustili v svoj dom.

Potrošnik je nato še vstopil v svojo spletno banko, kar je prav tako nekaj, česar nikakor ne bi smel storiti, saj je bila takrat “v njegovi mobilni napravi prisotna” še druga oseba.

Goljufi so prevzeli nadzor nad njegovim telefonom in v njegovem imenu najeli kredit v višini 15.000 €.

Z vstopom v vaš telefon ali računalnik oseba lahko prevzame nadzor nad napravo

V tem primeru je so prevzeli tudi upravljanje spletne oziroma mobilne banke, saj je bil potrošnik že vpisan v spletno banko. To jim je omogočilo tudi najem hitrega kredita, ki ga lahko pri nekaterih bankah sklenete preko spleta, brez obiska poslovalnice.

Del zneska (8.500 €) so nato prenesli na račun tretje osebe. Ker je šlo za novega prejemnika, so morali potrditi nakazilo s 6-mestnim enkratnim geslom. Goljufi so geslo pridobili prek aplikacije AnyDesk in izvedli transakcijo.

Možnost upravljanja spletne banke je goljufom omogočila opravljanje transakcij, potrebovali pa so še enkratno geslo, ki so ga prav tako pridobili od potrošnika.

Nikogar ne spustite v svoj telefon ali računalnik

V opisanem primeru je šlo vse narobe. A razumeti moramo, da goljufi poznajo naše šibke točke, v tem primeru so stavili na željo po denarju. Morda je bil potrošnik v finančni stiski in je videl ponujenih 11.000 € kot rešilno bilko. Morda ga je zgolj premamil ponujeni znesek.

Goljufi dobro poznajo človeško psihologijo in nas poskušajo premamiti z brezplačnim denarjem. A verjetnost, da vam bo kdorkoli (v zameno za nič) dal denar, je enaka (skoraj) nič.

Verjetnost, da je oseba, ki vam ponuja denar brez česarkoli v zameno goljuf, ki vam bo na koncu ukradel vaš denar, je zelo visoka.