Najpogostejše spletne prevare: lažna stran spletne banke
6. februar 2025
Tudi vas zanima, katere so najpogostejše oblike spletnih prevar? Predstavljamo konkretne primere in opozarjamo na pasti, ki se skrivajo v določenem tipu prevare. Tokrat smo pod drobnogled vzeli lažno stran spletne banke.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Uporabnica je želela dostopati do spletne banke. V spletni iskalnik je vpisala ime spletne banke in izbrala prvi prikazani zadetek.
Lažna spletna stran
Prevaranti postavijo lažno spletno stran, ki je lahko popolnoma enaka pravi. Uporabljeni so enaki logotipi, barve, pisava, postavitev na strani.
Uporabnica ni opazila, da URL naslov strani ni pravilen. Namesto uradnega URL naslova spletne banke je odprla stran z drugačnim URL naslovom.
Vedno preverite URL naslov
(Skoraj) edini del spletne strani, ki ga ni mogoče ponarediti ali kopirati, je URL naslov. To je naslov spletnega mesta, ki je unikaten (na primer www.zps.si) – dva URL naslova ne moreta biti enaka.
Trije načini, da se izognete obisku lažne spletne strani:
- Preverite URL naslov, preden kliknete na povezavo oz. ga (še enkrat) preverite, ko ste na spletni strani.
- Sami vpišite URL naslov ročno v naslovno vrstico brskalnika.
- Spletne strani, kot so npr. spletne banke, si shranite med zaznamke in jih obiščite preko klika na shranjeno (in preverjeno) povezavo.
Uporabnica je na lažno spletno stran vnesla svoje podatke za prijavo v spletno banko. Goljufi so z njenimi podatki izvedli transakcijo na račun neznanega prejemnika v tujini.
Podatke prejmejo goljufi
Namen lažne spletne strani je prepričati uporabnika, da je pristna ter da vpiše določene podatke kot so uporabniška imena, enkratne kode, gesla in podobno. Če uporabniško ime in geslo ter druge podatke vnesete na lažno spletno stran, ste jih v resnici posredovali tistim, ki so to stran postavili, torej goljufom. Ti torej pridobijo podatke, s katerimi lahko vstopijo v vašo spletno banko, uporabijo vašo plačilno kartico in podobno.
Uporabnica je na telefon prejela SMS z geslom za potrditev transakcije. Čeprav je bilo v SMS-u navedeno, da gre za plačilo z določenim zneskom in prejemnikom, je geslo vnesla na lažni spletni strani. Goljufi so to izkoristili in izvedli še nadaljnje transakcije.
Ne posredujte enkratnih gesel
Uporabnica je prejela ločen SMS, ki je vseboval enkratno geslo za potrditev transakcije, ki so jo želeli izvesti goljufi z njenega računa. Uporabnica ne bi smela vpisati enkratnega gesla na lažno spletno stran, saj je s tem posredovala geslo goljufom. Poznavanje enkratnega gesla je goljufom omogočilo potrditev transakcije.
Enkratno geslo (OTP – one time password) je namenjeno dodatni avtentikaciji in potrditvi spletnega plačila. Enkratno geslo vpišite le na pravo spletno stran in le v primeru, da ste vi opravili transakcijo, ki je navedena v besedilu v SMS-u ob enkratnem geslu, ki vam ga posreduje banka. Če niste prepričani, ali je stran prava, gesla nikakor ne vpisujte.
Trikrat preverite, preden se odločite
Spletni goljufi so vedno bolj iznajdljivi. Dejstvo, da jim uspe lažno spletno stran uvrstiti na prvo stran ali celo prvo mesto pri iskanjih na Googlu (četudi gre za plačan oglas), kaže na veliko iznajdljivosti in vloženega truda ter na razumevanje vedenja uporabnikov.
Pozorni bodite na pristnost spletnih strani, ki jih obiskujete. Ključen je URL naslov, ki je unikaten in ga ni mogoče ponarediti. Vedno preverite, ali ste na pravi strani spletne banke ali druge spletne strani, kjer opravljate finančne transakcije.
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Še verjamete spletnim ocenam uporabnikov?
Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.