Nagrobne sveče - Manj je lahko več

9. oktober 2019

Trajnostna potrošnja Ekologija in varstvo okolja
Nagrobne sveče - Manj je lahko več

Tradicija prižiganja nagrobnih sveč je pri nas zelo zakoreninjena in v primerjavi z drugimi evropskimi državami močno izstopamo – za Hrvati in Poljaki smo tretji največji porabniki. Vsak Slovenec v povprečju prižge 11 sveč na leto, vsi skupaj pa okrog 23 milijonov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Nič ne pretiravamo, če rečemo, da je naša obsedenost z nagrobnimi svečami že zdavnaj presegla namen spominjanja na pokojne. Tudi tu so zmagali trgovci, bi lahko rekli. Pa ste se kdaj vprašali, kaj to pomeni za okolje?

Odslužene in nepravilno odvržene sveče močno obremenjujejo okolje. Res jih v zadnjih letih recikliramo – v sekundarne sestavine je mogoče predelati vse tri glavne sestavine nagrobnih sveč: plastično ohišje, ostanek parafina in kovinski pokrov. A s predelavo odpadnih sveč se v Sloveniji ukvarja le eno podjetje, ki ne zmore zadostiti vsem potrebam, zato se kopičijo na deponijah – na leto jih "pridelamo" 4500 ton, od tega skoraj tretjino okrog prvega novembra.

Ne samo ob dnevu spomina na mrtve, tudi druge dni v letu bi se morali zavedati, da ni pomembna količina sveč, ki jih prižigamo na grobovih. Spominu na pokojne se lahko poklonimo tudi drugače. Na grobove lahko namesto sveč odnesemo žalne kamne, poslikane z različnimi motivi, kar so počeli že v prazgodovini. Prižgemo lahko virtualno svečo (ne nazadnje živimo v dobi interneta) – na spletni strani svecamanj.si jih je "prižganih" že več kot 37.300. Tudi letos bo potekala dobrodelna in hkrati ekološka akcija "Manj svečk za manj grobov", katere namen je spodbujati ljudi, naj denar namesto za sveče namenijo tistim, ki ga potrebujejo.

Izberite bolj trajnostne sveče
Ohišja naših nagrobnih sveč so večinoma izdelana iz kombinacije polipropilena (PP) in polivinilklorida (PVC), materiala, ki ga ni mogoče snovno predelati, medtem ko so v večini evropskih držav izdelana samo iz PP, ki ga je mogoče preprosto reciklirati. Sveče iz PP so primerjavi s "klasičnimi" iz PVC manjše, preprostejših oblik, z gladko površino brez sijaja.

Sveče iz parafina so najcenejše, cene se gibljejo od enega do dveh evrov, a najbolj obremenjujejo okolje. Parafin je nerazgradljiv stranski produkt predelave nafte, pri njegovem gorenju nastajajo delci in strupeni hlapi, podobni tistim iz avtomobilskih izpušnih plinov. Gorijo do 48 ur, potem jih zavržemo.

Bolj trajnostne so sveče, pri katerih menjamo le vložek. Ta je iz PP-ovoja in voska, zanj je treba odšteti od enega do tri evre, odvisno od velikosti. Na voljo so trajnejša ohišja iz keramike ali stekla, ki so tudi dražja: od tri do deset evrov.

Do 15 dni gorijo sveče s tekočim voskom, odvisno od velikosti sveče in s tem količine tekočega voska v njej. Liter stane od štiri do pet evrov, sveča s steklenim ohišjem pa okrog 14 evrov. V primerjavi s parafinom je tekoči vosek veliko bolj ekonomičen, gori lepše in dalj časa v vseh vremenskih pogojih, saj ni dovzeten za temperaturna nihanja.

Čedalje bolj priljubljene so elektronske sveče, a so z okoljskega stališča manj primerne, saj so v njih baterije in elektronska vezja, ki jih je težko reciklirati. Za tri do štiri evre dobimo takšno, ki bo svetila od 30 do 120 dni.

Tudi do 1000 dni pa gorijo solarne sveče, ki stanejo od osem evrov naprej. Najbolje je izbrati takšno s steklenim ohišjem, kajti steklo je odličen reciklat, hkrati pa svečo dodatno obteži, da je bolj stabilna v vseh vremenskih razmerah.

Odpadne nagrobne sveče pri nas predstavljajo tri odstotke vseh komunalnih odpadkov. Ena tona sveč, ki je ne recikliramo, obremeni okolje s 330 kilogrami plastike, z 10 kilogrami kovin, 10 kilogrami baterij in 160 kilogrami nečistoč in drugih materialov.

Če že ne moremo brez sveč, upoštevajmo načelo "manj je več", izberimo pa takšno, ki bo odslužena čim manj obremenjevala okolje. Možnosti je veliko.

V posebne zabojnike
Odpadne sveče same po sebi niso nevaren odpadek, a kljub temu ne spadajo na odlagališča komunalnih odpadkov. Zaradi razkrajanja plastike se namreč iz polivinilklorida (PVC) z izcednimi vodami v okolje sprošča tudi klor. Odlagamo jih v za to namenjene zabojnike na pokopališčih.

Avtorica: Barbara Primc

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju