Mnenje strokovnjaka: katerih 5 prehranskih izdelkov ne bi nikoli kupil?

8. januar 2026

Zveza potrošnikov Slovenije s svojimi strokovnjaki skrbi za informiranje, pomoč in vplivanje na boljši jutri za slovenske potrošnike na različnih področjih. Tokrat naš prehranski strokovnjak dr. Matjaž Pirc pojasnjuje, katerih pet izdelkov s področja prehrane se ne bi nikoli znašlo v njegovi nakupovalni košarici in zakaj.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

1. Večina prehranskih dopolnil

Pri zdravih posameznikih je dokazano koristnih le nekaj dopolnil (npr. vitamin D pozimi, beljakovine v prahu ali kreatin pri športnikih), nekatera pa so smiselna zgolj pri določenih stanjih (npr. železo ob pomanjkanju, folna kislina v nosečnosti). Učinkovitost večine drugih pa temelji predvsem na privlačnih, a praznih obljubah.

2. Energijske pijače in "shoti"

Vsebujejo velike količine kofeina, pogosto v kombinaciji z drugimi spodbujevalci (stimulanti) in sladkorjem. Njihovo uživanje je dokazano povezano z motnjami srčnega ritma, povišanim krvnim tlakom, težavami s spanjem in nemirom. Če potrebujemo kratkoročno spodbudo, sta varnejša izbira kava ali čaj.

Pomanjkanje energije najbolje odpravimo s počitkom in kakovostnim spancem.

3. Izdelki za razstrupljanje, "superživila" in izdelki za izgubo telesne maščobe

Trditve o razstrupljanju, čiščenju jeter ali hitrem hujšanju nimajo znanstvene podlage. Jetra se "čistijo" sama, ker je to njihova osnovna funkcija. "Superživilo" je zgolj marketinški slogan. Za zmanjšanje maščobe v telesu je ključen energijski primanjkljaj, ki ga dosežemo s kombinacijo uravnotežene prehrane in gibanja

4. Sokovi in smutiji 

Za žejo je najbolj smotrna izbira voda, tudi najbolj "zdrav" sok ali smuti pa ni nadomestilo za sadje. Sadje je bogato z vlakninami, ki se v sokovih skoraj v celoti izgubijo. V smutijih so sicer prisotne, vendar mehansko razbite, kar pospeši absorpcijo sladkorjev in zmanjša občutek sitosti.

K občutku sitosti pomembno prispeva tudi žvečenje, ki ga zahteva uživanje sadja. Poleg tega sadje ne potrebuje seznama sestavin.

5. Predpripravljeni izdelki

Priročnost predpripravljenih izdelkov pogosto ne upraviči višje cene ali njihovih lastnosti. V praksi nam prihranijo le malo časa, hkrati pa dobimo izdelek, ki je manj hranilno ustrezen in manj svež od doma pripravljene različice. Poglejmo nekaj primerov.

Kaše za zajtrk: že pripravljene (in instant) mešanice so dražje, pogosto manj hranilno ustrezne ter vsebujejo aditive. Poleg tega domačo različico zlahka prilagodimo svojemu okusu

Predpakirane solate: so dražje in pakirane v potratni, večinoma plastični embalaži, ki prispeva k onesnaževanju in lahko poveča tveganje za prehajanje mikroplastike v živilo. Poleg tega imajo krajši rok uporabnosti, tveganje za navzkrižno kontaminacijo pa je večje kot pri zelenjavi, ki jo narežemo doma tik pred zaužitjem. 

Solatni prelivi: imajo dolg seznam sestavin, pogosto vsebujejo veliko soli, nasičenih maščob in sladkorja. Domač preliv lahko pripravimo v manj kot dveh minutah s kombinacijo olja, kisa, gorčice in začimb. 

Avtor: Matjaž Pirc