Mleko in mlečni izdelki: kje lahko pride do potvorb?

9. maj 2024

Velik tržni potencial ustvarja idealne pogoje za potvarjanje izdelkov v različnih panogah živilske industrije. Tako je tudi pri pridelavi in predelavi mleka, ki se je skozi čas uveljavilo kot eno najbolj potvorjenih živil na svetu.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Razmere v Sloveniji še zdaleč niso tako alarmantne kot v svetovni proizvodnji. Strog nadzor vzdolž verige, tudi zaradi potvorb v preteklosti, je pripomogel k dobri kakovosti ter minimalnim možnostim za potvorbe mleka in mlečnih izdelkov na našem trgu.

Mleko je ena bolj pomembnih sestavin človekove prehrane. Iz njega se oblikuje na stotine različnih mlečnih izdelkov, ki so kljub vse večji ponudbi nadomestkov rastlinskega izvora v Sloveniji še vedno priljubljeni. To še zdaleč ni presenetljivo, saj sta govedoreja in pridelava kravjega mleka še vedno najpomembnejši proizvodni usmeritvi slovenskega kmetijstva.

Možne potvorbe mleka in mlečnih izdelkov

Poleg najbolj znanega redčenja z vodo se za potvarjanje količine in kakovosti mleka in mlečnih izdelkov lahko uporabljajo različne tuje in cenejše surovine (sirotka, mleko v prahu, sintetično mleko, sladkor, beljakovine in maščobe drugega izvora).

Med goljufije spada tudi uporaba snovi za podaljševanje obstojnosti (peroksid, formaldehid, formalin), med katerimi so nekatere zelo nevarne za človeško zdravje. Pogosto je tudi potvarjanje porekla in zlorabljanje (kravjega) mleka za namene potvarjanja drugih vrst mleka, kot so kozje, ovčje in bivolje.

Infografika: potvorbe mleka

Priložnosti za potvorbe mleka in mlečnih izdelkov je veliko. Z njimi se srečujemo vse od kmetije do končnega potrošnika.

Potvorbe mleka in mlečnih izdelkov v EU

Glede na zadnje letno poročilo Evropske komisije o informacijah mreže za opozarjanje in sodelovanje (2022) je bil mlekarski sektor zaslužen za 21,6 odstotka sumov goljufij, povezanih z zaščiteno označbo porekla (ZOP), drugih goljufij ne navajajo.

Največ prijav je izvedla Italija, predvsem glede sira z zaščiteno označbo porekla – Parmigiano Reggiano.

V Sloveniji ni identificiranih goljufij

Zadnja »mlečna afera« se je v Sloveniji zgodila leta 2002, ko so v mleku našli prepovedan antibiotik kloramfenikol, zaradi katerega je veterinarska uprava zaprla več mlečnih prog na Dolenjskem.

Kontrolne službe v zadnjih letih ne poročajo o potvorbah mleka in mlečnih izdelkov na slovenskem trgu.

Za to se lahko zahvalimo kakovostno zastavljenemu mlekarskemu sektorju in rednim kontrolam kakovosti in varnosti, ki v Sloveniji potekajo na tem področju.

Za boljšo sledljivost tudi v projektu WATSON

ZPS sodeluje v evropskem projektu WATSON, katerega cilj je prepoznati in preprečiti širjenje goljufivih praks v prehranskih sistemih. Projekt bo z oblikovanjem različnih rešitev prispeval tudi k sledljivosti mleka in mlečnih izdelkov.

Eden izmed pilotnih projektov, ki se izvaja pod njegovim okriljem, se osredotoča na šibke točke mlečne verige, kot so uporaba sestavin, rok trajanja in poreklo izdelka.

S sistemskimi inovacijami bo WATSON tako prispeval k zagotavljanju trajnostnega živilskega sistema, v katerem se bo pojavljalo manj goljufij in bo hrana posledično bolj varna.

Besedilo: Nikita Vodopivec, Anja Bolha