Meso na trajnostnem krožniku

7. februar 2023

Ob nenehnem opozarjanju na škodljive vplive naših izbir na okolje se pogosto omenja tudi meso. Pri tem prednjači predvsem vpliv govedoreje na naraščanje količine toplogrednih plinov v ozračju. A problem še zdaleč ni tako preprost. Vsekakor ne moremo mimo vprašanja, ali se bomo morali uživanju (rdečega) mesa za vedno odpovedati.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Vpliv živinoreje na okolje

Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. S pridelavo krme, fermentacijo v prebavilih prežvekovalcev (metan), odpadki in transportom živinoreja povzroči največ teh izpustov, in sicer kar 56 odstotkov, po drugi strani pa zagotavlja le tretjino potreb po beljakovinah in 18 odstotkov potreb po energiji.

V primerjavi z drugimi pridelki in izdelki prireja mesa in mleka potrebuje največ zemlje. Zaradi potreb po krmi za živali se porabi štiriinpolkrat več zemlje kot za vegansko prehrano in dvainpolkrat več kot za vegetarijansko.

Na svetu se 77 odstotkov kmetijskih zemljišč uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo. Pomenljivo je tudi dejstvo, da več kot tretjina vseh pridelkov na svetu predstavlja krmo za živino. Poleg tega živinoreja porabi približno 30 odstotkov vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika.

Da bi pridobili prostor za pridelavo soje v Latinski Ameriki, v velikem obsegu krčijo gozdove, pri čemer 77 odstotkov soje porabijo za krmo živine, le približno sedem odstotkov svetovno pridelane soje pa zaužijemo neposredno, v obliki zrnja, tofuja in sojinega mleka.

Živinoreja je na ta način posredno odgovorna za uničevanje ekosistemov in ozemelj staroselskih in lokalnih skupnosti. Problem je tudi dostop do pitne vode. Vodo namreč pogosto preusmerjajo za kmetijske namene, izviri pa so zastrupljeni s pesticidi in kemičnimi gnojili, zaradi česar postanejo neuporabni za lokalno prebivalstvo in živali. 

Podatka o poreklu krme na izdelkih ni!

Tako na predpakiranem kot postreženem mesu v mesnicah je na voljo podatek o poreklu mesa, a prostovoljne informacije, od kod prihaja krma, ki jo uporabljajo za rejo mesa, skoraj ni mogoče zaslediti.

Tudi z označbe Izbrana kakovost – Slovenija je mogoče razbrati le, da je bilo meso pridelano in/ali predelano v Sloveniji, nič pa o izvoru krme. Zaradi pravil, ki jih določajo na ravni EU in prostotrgovinskih sporazumov, je krma lahko tudi gensko spremenjena.

Slovenija je v zadnjih desetih letih početverila uvoz soje iz Brazilije, kjer je prav širjenje površin za pridelavo soje glavni razlog za pospešeno uničevanje tropskih gozdov in drugih ekosistemov.

Od leta 2017 iz Brazilije uvozimo od 300 do 400 tisoč ton sojinih tropin na leto za krmo, od tega jih po podatkih ministrstva za kmetijstvo kar 60 odstotkov namenimo nadaljnjemu izvozu. Po ocenah sicer porabimo 74 odstotkov sojinih tropin za krmo perutnine, 12 odstotkov za prašiče in 11 odstotkov za govedo. 

Porast uporabe nevarnih snovi

Na splošno uporaba pesticidov po vsem svetu narašča. Čeprav so nekatere najnevarnejše snovi v Evropski uniji prepovedane, jih v drugih delih sveta še vedno uporabljajo v velikem obsegu. Tako je možno njihove ostanke najti tudi v soji in koruzi, ki sta pridelani v teh državah.

Poleg pesticidov velja opozoriti tudi na nepremišljeno rabo antibiotikov, ki je običajno bolj prisotna pri živinoreji z manj ustreznimi pogoji reje, kar povečuje prisotnost zdravju škodljivih mikroorganizmov, odpornih proti zdravljenju z antibiotiki.

V primeru hujše okužbe je zdravljenje ljudi z antibiotiki pogosto močno oteženo, kar je resen zdravstveni problem. 

Reja naj bo živalim prijazna

Metode kmetovanja, ki stremijo predvsem k čim večjem izplenu, pogosto vključujejo neustrezne pogoje in ravnanje z živalmi vse do zakola. Živali so pogosto nastanjene v natrpanih in umazanih prostorih, poškodbe niso zdravljene, prav tako nimajo dostopa do zunanjih prostorov.

Samooskrba z mesom v Sloveniji

Leta 2021 je bila samooskrba z mesom v Sloveniji 85-odstotna. Z izjemo prašičjega mesa, ki ga večino uvozimo (samooskrba je le 43-odstotna), imamo pri konjskem, perutninskem in govejem mesu večjo vzrejo, kot jo potrebujemo.

Žal še vedno večino krme ne pridelamo v Sloveniji, ampak jo uvozimo. Preprostega odgovora na vprašanje, kolikšen delež krme uvozimo, ni, a dejstvo je, da smo od uvoza močno odvisni.

Tudi na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odgovarjajo, da v svojih evidencah ne vodijo podatkov o vrsti in poreklu krme, ki jo uporabljajo rejci. Če bi predelali vse v Sloveniji pridelane oljnice (sojino zrnje in ogrščico izvažamo), bi s pogačami, tropinami in krmnimi stročnicami zadostili le približno sedmim odstotkom potreb za krmo živine. 

Preveč rdečega mesa in izdelkov lahko škodi zdravju

Raziskave prehranskih navad med Slovenci jasno kažejo, da zaužijemo preveč mesa. Odrasli zaužijejo kar 855 gramov mesa in 441 gramov mesnih izdelkov na teden, 40 odstotkov jih rdeče meso uživa dvakrat do trikrat na teden.

Po statističnih podatkih je leta 2021 povprečen prebivalec naše države za prehrano porabil 1,71 kilograma mesa na teden, od tega 1,04 kilograma rdečega. Z izjemo mesa drobnice smo Slovenci pri vseh kategorijah mesa po porabi nad evropskih povprečjem.

Zmanjšanje uživanja predvsem rdečega mesa in mesnih izdelkov ni pomembno samo z okoljskega vidika, ampak tudi z vidika javnega zdravja, saj pozitivno vpliva na naše zdravje in pričakovano življenjsko dobo.

Mednarodna agencija za raziskavo raka je prišla do zaključka, da lahko uživanje velikih količin rdečega mesa (govedi, prašičev, koz, ovac, divjadi) in mesnih izdelkov (kot so klobase, salame, šunke in burgerji) poveča tveganje za nastanek raka.

Ugotovili so, da je tveganje pri ljudeh, ki na teden zaužijejo pol kilograma rdečega mesa, za 17 odstotkov večje kot pri tistih, ki ga pojedo manj. Pri tistih, ki zaužijejo več kot 300 gramov mesnih izdelkov na teden, pa je tveganje za nastanek raka večje za 18 odstotkov.

Raziskovalci so ugotovili še, da k povečanemu tveganju prispeva tudi način priprave rdečega mesa (pečenje in cvrtje), pri mesnih izdelkih pa dodatki, kot so nitrati in nitriti, dimljenje in sol.

Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa so pripeljala do revizije prehranskih priporočil. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) tako uživanje več kot 0,3 kg rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden označuje kot tveganje, količine nad 0,5 kg na teden pa kot resno tveganje za zdravje.

Priporočila zdravega načina prehranjevanja pri nas oblikujejo na NIJZ. Temeljijo na uživanju pestre mešane prehrane, sestavljene iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil iz vseh skupin živil, kar ob ustreznem energijskem vnosu zagotovi zadosten vnos vseh hranil, potrebnih za normalno rast, razvoj in delovanje organizma.

Meso, tako rdeče kot belo, je tudi koristno, če ga uživamo v manjših količinah in ne vsak dan, saj je pomemben vir beljakovin, mineralov (železo, cink, selen) in vitamina B12.

Tako so prehranska priporočila, da uživamo:

• rdeče meso največ dvakrat do trikrat na teden,
• belo meso (perutninsko) do trikrat na teden,
• ribe pa vsaj enkrat do dvakrat na teden. 

Je ekološki pristop živinoreji boljši?

Z vidika dobrobiti živali zagotovo, saj ekološki standardi zagotavljajo, da imajo živali dostop do pašnikov. Kmetje morajo zagotoviti dovolj svetlobe, prostora in udobja, da se lahko živali gibljejo in vedejo čim bolj naravno. To pomaga zmanjšati stres in bolezni.

Živali so krmljene s prehrano, ki ne vsebuje gensko spremenjenih organizmov. Pasejo se na pašnikih, na katerih se uporabljajo le ekološko pridelana gnojila, pesticidi pa so strogo omejeni. Živalim ne obrezujejo kljunov, odstranjujejo rogov in krajšajo repov.

Z vidika vpliva na okolje je zaradi rabe tal in izpustov toplogrednih plinov ekološka živinoreja sicer malenkost bolj problematična kot konvencionalna, a je z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti vsekakor boljša izbira. 

Ekološko = nadzorovano

Pridelovalci, predelovalci in trgovci ekološkega mesa morajo, če želijo pridobiti certifikat, delovati v skladu z veljavno evropsko in nacionalno zakonodajo za ekološko pridelavo. Njihove procese in postopke nadzorujejo neodvisne certificirane organizacije. Na podlagi ugotovitev podeljujejo certifikate za ekološko pridelavo, nadzor pa opravijo vsaj enkrat na leto.

Poleg rednega letnega nadzora opravljajo tudi naključne preglede na podlagi utemeljenega suma ali prijave.

Krma za ekološko živino vključuje le certificirano ekološko pridelano krmo, brez pesticidov, antibiotikov ali drugih hormonskih dodatkov. Vzreja ekološkega mesa poteka dlje časa in v manjših količinah, saj so pogoji za rast živali približani naravnim.

Zahteva tudi več dela kot vzreja konvencionalnega mesa, uporablja pa samo naravne in naravi prijazne pridelovalne postopke. Zaradi vsega naštetega je ekološko meso običajno dražje od konvencionalnega. 

Uživanje mesa moramo zmanjšati

Za zaščito biotske raznovrstnosti in podnebja bomo morali prebivalci držav globalnega severa, torej tudi Evropejci, vsaj prepoloviti porabo mesa. Ravno zmanjšanje porabe rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa je tisti ukrep, ki lahko na individualni ravni najbolj občutno zmanjša izpuste toplogrednih plinov.

Kaj bo prinesla prihodnost, ne moremo vedeti, lahko pa k skrbi za okolje in zdravje prispevamo kot posamezniki. Meso naj torej še ostane na naših krožnikih, a ne v enakem obsegu oziroma deležu in zagotovo ne vsak dan.

Da bomo cilj dosegli, upoštevajmo naslednje ukrepe.

Zaužijmo čim več rastlinske hrane

Sodobne prehranske smernice priporočajo več hrane rastlinskega izvora, predvsem stročnic, žit in zelenjave, da bi se izognili kroničnim nenalezljivim boleznim (bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen …).

Občasno lahko posežemo tudi po nadomestkih mesa

Proizvodnja izdelkov, ki so pripravljeni iz rastlin (kot so sojini ali zelenjavni burgerji), zaradi manjših potreb po obdelovalnih površinah in vodi ter manjših izpustih toplogrednih plinov precej manj obremenjuje okolje kot pridelava mesa.

Predvsem, kadar ne gre za visoko predelane izdelke. Vendar lahko ti izdelki vsebujejo veliko aditivov in so narejeni iz visoko predelanih sestavin, zato pred nakupom preverimo seznam sestavin in hranilno tabelo ter izbirajmo bolj osnovne izdelke, kot sta tofu in tempeh.

Kupujmo manj predelane hrane

S tem poskrbimo za svoje zdravje, saj z vsako dodatno predelavo hrana izgublja pomembna hranila, pogosto se povečuje tudi vsebnost konzervansov, sladkorja, soli in maščob. Ne nazadnje lahko predelana hrana vsebuje palmovo olje, ki je zaradi večinoma intenzivnega monokulturnega načina proizvodnje velik okoljski in družbeni problem. 

Čim več hrane naj bo pridelane na ekološki način

Ekološka živila so trajnostna in redno nadzorovana, vsebujejo manj pesticidov, predvsem sadje in zelenjava, nekatere skupine živil (meso, mleko, sadje in zelenjava) pa imajo lahko več določenih hranil. Če že posegamo po mesu, naj bo v manjših količinah in pridelano na ekološki način.

Avtorji: Nina Tome, Focus, in Nika Kremić