Lokalna živila in certifikati

1. junij 2023

Trajnostno prehranjevanje naslavlja pridelavo, predelavo in potrošnjo hrane. Vključuje okoljske vidike pridelave za ohranjanje biotske raznovrstnosti, rodovitnosti tal, čistosti voda in zraka ter za zmanjševanje količin zavržene hrane. Pri predelavi pa so pomembni vidiki trajnosti poraba energije (tudi za transport), vode in embalaže ter zavržena hrana.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Socialni vidiki trajnosti nujno podpirajo lokalno kulturo, vrednote ter dostopnost in dosegljivost hrane za vse. Zdravstveni vidik vključuje spodbujanje sprememb v načinu prehranjevanja v smeri bolj zdravih izbir. Te naj temeljijo na nepredelanih oziroma minimalno predelanih živilih.

Pomemben delež v prehrani naj bodo polnozrnata žita, stročnice, oreščki, veliko raznolikega sadja in zelenjave, zmerne količine jajc, mlečnih izdelkov in perutnine ter manj rdečega mesa. 

V anketi, ki smo jo izvedli novembra in decembra 2019, skoraj polovica anketirancev (49,2 odstotka) povezuje trajnostno prehranjevanje z lokalno pridelano hrano. Njena pridelava manj vpliva na okolje, saj je uporaba pesticidov in gensko spremenjenih organizmov omejena. 

Z izbiro lokalne in ekološko pridelane hrane spodbujamo razvoj trajnostnega kmetijstva in s tem pozitivno prispevamo k ohranjanju okolja, v katerem živimo.

1. Kaj je "lokalno"?

Mednarodno standardizirane definicije za navedbo "lokalno" ni. Razlage so zato lahko zelo različne. Ali je to hrana s kmetije iz bližnje vasi? Je to hrana iz naše občine, okraja, regije ali morda države?

Če želimo prispevati k ekonomskemu razvoju okolja, v katerem živimo, kupujmo pridelke, ki so pridelani v Sloveniji. Če izraz lokalno razumemo bolj geografsko, kupujmo tudi pridelke iz krajev, ki so oddaljeni največ en dan vožnje. V tem primeru so lokalni tudi pridelki iz bližnjih držav.

V Sloveniji je navedba "lokalni trg" opredeljena v Zakonu o kmetijstvu, ki v 61. členu pravi: "(5) Lokalni trg je celotno območje Republike Slovenije (velja za kmetijske pridelke in živila)."

2. Kako prepoznamo lokalno pridelana/predelana slovenska živila?

• Vsa surova, nepredelana zelenjava in sadje, ki je v prodaji, mora imeti etiketo z označbo države porekla ali kraja izvora, pa naj gre za nakup na tržnici, v trgovini ali pri bližnjem kmetu. 
• Surovo meso mora imeti navedbo države, vsaj vzreje in zakola, le pri govedini je obvezen tudi podatek o skotitvi živali. 
• Pri predelanih živilih ta podatek ni obvezen, a ni prepovedan, razen če se izdelek predstavlja z geografsko navedbo, na primer z zastavo države porekla. (Lokalno je tudi vsako živilo, ki je bilo izdelano/predelano v Sloveniji, a surovina je lahko tudi od drugod).

"Izbrana kakovost – Slovenija"

Lokalni živilski izdelki so tudi slovenski izdelki iz certifikacijskih shem zaščitenih izdelkov, kot so: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost.

Zaščiteno označbo porekla nosijo živila,ki morajo biti narejena iz slovenske surovine in predelana v Sloveniji. Vsa živila iz preostalih zgoraj naštetih zaščitnih shem kakovosti pa lahko vsebujejo surovino tudi od drugod, a predelava mora biti izvedena v Sloveniji.

3. Ekološka živila naj bodo lokalna

 Znak za ekološka živila velja za celoten EU trg

 

• Celoten proces ekološkega kmetovanja pripomore k varovanju okolja (tal, vode in zraka) ter k ohranitvi biotske raznovrstnosti.
• Vse več raziskav dokazuje, da so ekološka živila bolj kakovostna, vsebujejo več hranilnih snovi, ki varujejo zdravje (npr. antioksidantov, omega 3 maščobnih kislin), minimalne količine ostankov pesticidov (dovoljenih za uporabo pri ekološkem kmetovanju), živali pa se vzrejajo na prostem.
• Predelana živila ne smejo vsebovati gensko spremenjenih organizmov.
• Vsako ekološko živilo mora biti podvrženo postopkom certificiranja in imeti logotip EU, ob njem pa šifro organizacije za certificiranje in navedbo porekla z navedbo države (npr. kmetijstvo Slovenje, kmetijstvo EU/kmetijstvo izven EU).

4. Certificiranje

Postopek certificiranja vključuje korake, ki so potrebni za ugotavljanje skladnosti pridelave oziroma predelave z zahtevami, določenimi v predpisih in tehničnih navodilih za posamezno shemo zaščitenih proizvodov. Certificirane pridelovalce/predelovalce nadzorujejo neodvisni akreditirani certifikacijski organi z vsakoletnimi rednimi in ponovnimi nadzori, ki niso nujno napovedani. 

Certifikat je znak zaupanja

Kadar postopek certificiranja izvaja akreditirana organizacija, ima certifikat večjo vrednost. Akreditacija je uradno priznanje usposobljenosti za opravljanje določenih dejavnosti, pri nas jo izvaja javni zavod Slovenska akreditacija.

V Sloveniji certificiranje shem zaščite živil izvajajo tri organizacije za certificiranje.

Certifikacijski organi ali tretje osebe v Sloveniji, akreditirani za certificiranje po različnih shemah

Organ za izdajanje certifikatov
Bureau Veritas	KON-CERT	IKC
SI-EKO-01	SI-EKO-02	SI-EKO-03

Avtorica: Marjana Peterman