Limit na bančnem računu - je čas, da spregledate?

4. januar 2024

Limit je priljubljen dodatek k bančnemu računu, ki pa ga mnogi ne razumejo kot dolg. Preverili smo ponudbo izrednih limitov, višino stroškov in obrestnih mer. Opozarjamo na pasti tovrstnega zadolževanja, ki ga nikakor ne gre jemati zlahka. Objavljamo tudi rezultate spletne ankete, ki jo je izpolnilo skoraj 500 potrošnikov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj je limit?

Finančni sektor je eden najbolj inovativnih pri oblikovanju produktov. Spomnimo se samo finančnih inštrumentov, ki jih pogosto razumejo le tisti, ki jih tržijo in z njimi ustvarjajo dobičke. Limit na bančnem računu se danes zdi samoumeven, a je tudi to prav poseben finančni izum.

V Škotski kraljevi banki so ga leta 1728 prvič odobrili trgovcu, ki je želel porabiti več denarja, kot ga je imel na računu. Beseda limit pomeni omejitev oziroma mejo, a limit je v resnici (možen) dolg. Za tovrsten produkt je verjetno bolj ustrezna angleška beseda "overdraft", kar pomeni prekoračitev.

Banke limit poimenujejo tudi dovoljeno negativno stanje. Kaj pa nedovoljeno negativno stanje, ali tudi to obstaja? Da, nastopi na primer takrat, ko ste limit izkoristili do konca, ga niste pravočasno pokrili, obresti pa vas potisnejo v območje nedovoljenega negativnega stanja.

Obresti za nedovoljeno negativno stanje so običajno enake zamudni obrestni meri.

Je limit zgolj del osebnega računa?

Banke limit kategorizirajo različno in ga razvrstijo tako, kot si želijo, da bi ga razumeli njihovi komitenti. Nekatere ga na svojih spletnih mestih uvrstijo v samostojno kategorijo, pri drugih ga najdete med krediti, kar je po našem mnenju najbolj ustrezno (pri eni od bank ga opredeljujejo kot kratkoročni kredit).

Tretje pa limit uvrstijo k osebnim računom, kar ga po našem mnenju prikaže bolj nedolžnega, kot je v resnici.

Finančno bolj pismeni potrošniki vedo, da je limit najdražja oblika zadolževanja in da so obresti limita ubijalske.

Resda je limit vezan na osebni račun, a v resnici gre za dolg in kot takega ga moramo tudi obravnavati. V spletni anketi je 73 odstotkov sodelujočih odgovorilo, da limit imajo (76 odstotkov redni limit, 21 odstotkov izrednega, 3 odstotki ne vedo, katerega).

Razveseljiv je podatek, da je pri 55 odstotkih limit trenutno neizkoriščen, 22 odstotkov ga uporablja za pokritje nepričakovanih stroškov, 18 pa za pokrivanje tekočih stroškov, kar je seveda najmanj priporočljivo. 88 odstotkov ima limit že več let.

Najpogostejša razloga, da limita nimajo, sta, da ga ne potrebujejo oziroma da se ne želijo zadolževati. 

Za koga in koliko? 

Za odobritev limita je načeloma potrebne manj dokumentacije kot pri kreditu, a tudi tukaj mora banka preveriti kreditno sposobnost. V ta namen bo praviloma izvedla vpogled v slovenski informacijski sistem bonitet Sisbon, kjer se zbirajo podatki o vašem preteklem zadolževanju (pred vlogo za limit ali kredit zato preverite pravilnost svojih podatkov v Sisbonu).

Nekatere banke za odobritev izrednega limita zahtevajo redno zaposlitev, nekatere ga odobrijo tudi študentom. Ali ter kako visok limit vam bo banka odobrila, je odvisno od vaše bonitete, predhodnega sodelovanja z banko in oblike oziroma kakovosti zavarovanja limita.

Višina je odvisna tudi od banke, računa oziroma paketa ter vaših mesečnih prilivov in načina odplačevanja limita. Načeloma izredni limiti segajo do nekaj tisoč evrov, izjema je ponudba Addiko Bank, kjer lahko (odvisno od bonitete) pridobite limit do višine 20.000 evrov z dobo odplačevanja do sedem let.

Produkt je oblikovan tako, da vam limit vsak mesec znižajo za dogovorjeni znesek do končnega poplačila. 

Podobno obliko limita smo zasledili pri bankah NLB, Nova KBM, Sparkasse (limit z redukcijo) in UniCredit. Gre za postopno mesečno zniževanje limita, v idealnem scenariju do končnega odplačila.

V nekaterih primerih so možni tovrstni limiti z avtomatskim podaljšanjem, ki jih banke ponujajo tudi pri klasični obliki limita.

Kje lahko sklenete limit?

Limite lahko sklenete v bančnih poslovalnicah, pri digitalno bolj naprednih bankah tudi prek spletne ali mobilne banke. A pozor: čeprav je na voljo hitrejši in preprostejši postopek, razmislite, ali limit zares potrebujete ter za kaj in v katerih primerih ga boste uporabljali.

Možnost limita je lahko koristna v primeru izrednih stroškov, a zares smiselna je le, če boste izkoriščeni del limita čim prej pokrili. Stanje, ko ste nenehno v minusu in za to plačujete visoke obresti, nikakor ni racionalno. Denar za plačilo obresti raje namenite varčevanju.

Stroški izrednega limita

Redni limit je praviloma brezplačen v okviru plačljivega bančnega računa ali paketa, vse dokler ne posežete v negativno polje bančnega stanja. Takrat nastopi plačilo obresti, ki seveda velja tudi za izredni limit.

Kakšne so obrestne mere?

Obresti plačujete (le) na izkoriščen del limita. Na splošno so v zadnjem letu poskočile, večina bank obrestno mero za limite postavi tik pod zakonsko določeno, ki je bila decembra lani 12 odstotkov, nekaj pa jih je nekoliko bolj prizanesljivih.

Najnižja je pri Primorski hranilnici Vipava, 7,95 odstotka. 

Izredni limit, ki ga nekatere banke imenujejo tudi pogodbeni limit, prinaša še druge stroške.

Strošek odobritve

Praviloma ga zaračunajo vse banke, običajno je izračunan kot delež odobrenega limita, pogosto so določena najnižja in najvišja nadomestila. Lahko je odvisen od trajanja limita (šest ali dvanajst mesecev) in vrste računa ali paketa pri banki.

Strošek zavarovanja

Večina bank ga zaračuna, običajno je izračunan kot delež odobrenega limita, a je sama višina iz cenikov bank manj jasna kot pri strošku odobritve. Nekaj bank v cenikih ne navaja konkretnih številk, temveč se sklicujejo na tarifo zavarovalnice.

Če komitent ne izpolnjuje vseh pogojev za odobritev, je potrebno soglasje zavarovalnice, kar banke poimenujejo »strošek priprave dokumentacije za zavarovalnico«.

Obrestne mere ter stroške posameznih bank in hranilnic si oglejte v preglednici. Nadomestila in obrestne mere smo konec novembra 2023 zbrali na spletnih mestih bank in hranilnic.

Izredni limit	Stroški odobritve	Stroški zavarovanja	Obrestna mera
Addiko Bank	Izredni limit: 2 %, najmanj 11,00 €, največ 110,00 €	Do 6 mesecev: 1,02 % od zneska Do 12 mesecev: 2,03 % od zneska	ZOM: 0,05 o. t.
	Addiko limit: 3 %, najmanj 70,00 € največ 350,00 €	3,50 %	8,45 %
Banka Intesa Sanpaolo	Do vključno 6 mesecev: 2 % zneska, najmanj 11,00 € Od 6 do vključno 12 mesecev: 2,5 % od zneska, najmanj 11,00 €	Strošek zavarovanja določi zavarovalnica Priprava dokumentacije za zavarovalnico: 10,2 €1	11,95 %
Banka sparkasse	Odvisno od paketa: 0,00 € do 300/1000/2000 € limita; za razliko nad zneskom 0/300/1000/2000 € 2 % od razlike, največ 80,00 €		ZOM: 0,01 o. t.
BKS	6 mesecev: 1,7 % zneska, najmanj 15,00 € 12 mesecev: 2,3 %, najmanj 15,00 €	6 mesecev: 0,6 % zneska 12 mesecev: 1,2 % zneska	10,25 %
Delavska hranilnica	Do 6 mesecev: 0,90 %, zneska, najmanj 6,00 € Do 12 mesecev: 1,80 %, zneska, najmanj 6,00 € Imetniki kartice ugodnosti ZSSS: stroški odobritve znašajo 0,80 % od zneska limita, brez min. stroškov.	Do 6 mesecev: 0,80 % zneska Do 12 mesecev: 1,50 % zneska V primeru zavarovanja prek zavarovalnice se zavarovalna premija obračuna v skladu s tarifo zavarovalnice.	9,5 %
Deželna banka Slovenije	Do 6 mesecev: 1,00 %, najmanj 22,00 € Do 12 mesecev: 2,50 %, najmanj 22,00 € + dodatni stroški za nezavarovane limite, do 6 mesecev: 0,65 %, do 12 mesecev: 1,1 %	Po pogodbi z zavarovalnico	11,75%
Gorenjska banka	Do vključno 6 mesecev: 1,9 % zneska, najmanj 15,00 € Nad 6 do 12 mesecev:  2,2 % zneska, najmanj 20,00 €	Strošek zavarovanja določi zavarovalnica Priprava dokumentacije za zavarovalnico:  12,00 € 1	11,75 %
Lon	Zavarovanje pri zavarovalnici, enkratno: 1,90 % od zneska, najmanj 12,85 € Odobritev ali vsako podaljšanje izrednega limita – zavarovanje pri zavarovalnici (separatna obravnava2), enkratno: 2,40 % od zneska, najmanj 22,00 € Odobritev ali vsako podaljšanje izrednega limita – brez zavarovanja, enkratno: 3,00 % od zneska, najmanj 12,85 €	1,41 % zneska	9,9 %
NLB	Do 6 mesecev: 2,10 % zneska, najmanj 11,00 € Od 7 do 12 mesecev: 3,10 % zneska, najmanj 11,00 € Limit s postopnim zniževanjem z avtomatsko obnovo do 12 mesecev: 4,10 % zneska Paketi Mladostni, Osnovni, Aktivni, Premium in Privatno: do 20 % popusta	/	11,9 %
NovaKBM	3,0 % zneska, najmanj 20 €, največ 150,00 € Paket Komplet in premium brez stroškov	/	11,95 %
Primorska hranilnica Vipava	1,00 %, najmanj 10,00 €, največ 50,00 €	Do 6 mesecev: 0,60 % zneska Do 12 mesecev: 1,19 % zneska	7,95 %
SKB	Aktualni paketi: za zneske nad maksimalnim zneskom posameznega paketa mesečno nadomestilo 0,20 % zneska, namanj 1,00 € Osebni računi, ki niso več del redne ponudbe: 2,20 % zneska, najmanj 12,00 € Osebni račun za mlade in ISIC osebni račun za študente: brezplačno	/	10,40%
UniCredit Banka	Znesek nad višino, določeno z bančnim paketom, do 6 mesecev: 1,20 %, najmanj 10,00 € Znesek nad višino, določeno z bančnim paketom, do 12 mesecev: 2,00 %, najmanj 10,00 € Znesek nad višino, določeno z bančnim paketom, do 12 mesecev s postopnim zniževanjem: 2,50 %, najmanj 12,00 €	Znesek nad višino, določeno z bančnim paketom: 1,5 % zneska	ZOM: 0,05 o. t.
1 Če komitent ne ustreza standardnim pogojem zavarovalnice za odobritev izrednega limita. 2 Individualna obravnava v primerih: negativno nedovoljeno stanje za več kot 40 €, neredno plačilo finančnih obveznosti, izguba prihodka, ki vpliva na kreditno sposobnost.

Ne smemo pozabiti, da so izredni limiti sklenjeni za določeno obdobje, običajno za šest ali dvanajst mesecev. Po izteku morate negativno stanje pokriti, ali pa (če se banka s tem strinja) limit podaljšati, kar praviloma pomeni ponovitev vseh stroškov, tako odobritve kot tudi zavarovanja. 

In kako dobro poznamo stroške limita, ki jih plačujemo banki? Dobra polovica anketiranih pravi, da vedo, koliko jih limit stane v celoti.

Polovica anketiranih ima odobren limit do 500 evrov, 17 odstotkov pa več kot 2000 evrov. Limita nikoli ne koristi 44 odstotkov sodelujočih v anketi, 33 občasno, 11 odstotkov pa jih je ves čas v minusu.

Avtomatski limit tudi, če ga ne želite

Že pred leti smo pisali, da nekatere banke komitentom samovoljno odprejo ali (močno) povišajo limit na bančnem računu – brez vprašanja, kot "darilo". Neredko so ti zneski zelo visoki, tudi do več tisoč evrov, kar lahko posameznika brez samodiscipline potegne v spiralo (pre)zadolženoti.

Limit na bančnem računu še ni dolg – vse dokler se ne spustite v dovoljeno negativno stanje. Do tega pa je le en korak. In marsikdo "podarjenega" limita ne zmore realno oceniti in vanj poseže.

Marsikdo ga tudi ne želi, ena od anketirank je denimo zapisala: "Banka mi ga je (limit) avtomatsko omogočila, a sem eksplicitno želela, da ga onemogoči."

Na ZPS menimo, da se mora uporabnik izrecno strinjati z limitom ali katerim koli drugim posojilom. Samovoljno podeljevanje limitov s strani bank je po našem mnenju neodgovorno in posega v pravico odločanja posameznika.

Navade (naj) se oblikujejo zgodaj

Navada je železna srajca, a nekje je treba začeti in najbolje je, da čim prej.

Nekatere banke limite na osebnih računih ponujajo že študentom. Praviloma gre za razmeroma majhne zneske, do največ nekaj sto evrov, a v očeh mladega človeka je to lahko veliko.

Posebej, ker se v tistem trenutku zdi, da je banka denar tako rekoč podarila in da si vreden njenega zaupanja, da si odrasel.

Po drugi strani pa nekatere banke tudi študentom nudijo izredne limite, vse do višine 2000 evrov. Tako se mladi, še preden so finančno sposobni v celoti skrbeti zase, že znajdejo v dolgu, ki jih lahko spremlja vse življenje – začne se z majhnim, z dojemanjem, da je minus na računu nekaj normalnega. 

Tovrstna praksa po našem mnenju ni ustrezna, čeprav se študentje s tem verjetno ne bi strinjali, saj so »dodatnega« denarja veseli. Manj zadovoljni pa bodo pozneje, če bodo leta in leta plačevali obresti za negativno stanje.

Da se uporabniki lahko zapletejo v neskončno odplačevanje limita, očitno prepoznavajo tudi nekatere banke. Omenili smo že limite s postopnim zniževanjem, kjer se znesek limita vsak mesec zniža za vnaprej dogovorjen znesek.

Možno je tudi postopno zniževanje limita z avtomatsko obnovo, kjer vam ga po enem letu obnovijo, a le za preostanek zneska limita. 

Pomoč pri postopnem odvajanju odvisnosti od limita pozdravljamo. Še bolje pa bi bilo, če mladim ne bi ponujali te lahko dostopne, a izjemno drage oblike zadolžitve. Sam produkt je oblikovan na način, da se vanj preprosto in hitro zapletemo, brez samodiscipline (ali pomoči banke) pa se ga težko rešimo.

Ena od anketirank se pasti limitov dobro zaveda, saj je zapisala: "Za namene kratkoročnega zadolževanja do 1000 evrov uporabljam kreditno kartico, tako sem prisiljena dolg sproti poplačevati."

Imate izdelan načrt za pokritje negativnega stanja?

Limit lahko predstavlja priročen dostop do sredstev, ko jih zares potrebujemo. A ključno je, da minus na računu čim prej pokrijemo in se izognemo plačevanju visokih obresti.

38 odstotkov anketiranih je odgovorilo, da nimajo načrta, kako se znebiti negativnega stanja na svojem računu. Pri eni izmed bank smo na spletni strani, namenjeni limitom, zasledili zapis "Večji občutek svobode". Pa je res?

Morda v primeru, ko limit ni izkoriščen in se zavedamo, da nas v določeni situaciji lahko reši. Zagotovo pa se (pre)zadolženi posamezniki ne počutijo bolj svobodno. 

Večina stvari je lahko koristnih, če jih znamo zmerno in ob pravem času uporabiti. To velja tudi za limit na bančnem računu. Tudi izposoja denarja je kdaj nujna za dosego cilja – stanovanje ali hišo bi si večina s prihranki lahko kupila šele v visoki starosti.

Raje kot zadolževanju (predvsem za manjše, nepotrebne nakupe) pozornost namenimo spremljanju svojih financ, načrtovanju in postavljanju ciljev. Ter varčevanju, ki nikakor ni nesmiselno.

Zaključimo z mislijo enega od anketirancev, ki naj bo nasvet za vse tiste, ki želite imeti urejene osebne finance: "Vse življenje varčujem in se izogibam posojilom."

Avtorica: Alina Meško