Ličinke na krožniku kot opcija za trajnostno prehranjevanje

14. julij 2021

Ličinka velikega mokarja je bogata z beljakovinami in vlakninami. Je torej to hrana prihodnosti? Odvisno kakor za koga. Gre pa vsekakor za varno hrano, katere prodajo je že odobrila Evropska komisija. Prodaja se lahko le toplotno obdelana in posušena cela ličinka ali pa cela zmleta v prah/moko – torej kot prigrizek ali kot sestavina v različnih prehranskih izdelkih. Mi smo jih že kupili in poskusili!

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Evropska komisija je dovolila prodajo posušenih ličink velikega mokarja na celotnem ozemlju EU. Za varnost tega z beljakovinami bogatega dodatka k naši prehrani je poskrbela Evropska agencija za varnost hrane EFSA (European Food Safety Agency), ki je novembra 2020, po štirih letih preverjanja vseh možnih tveganj, objavila pozitivno mnenje o primernosti te ličinke za prehrano ljudi.

Seveda ne gre pozabiti, da je EFSA predpisala tudi omejitve glede gojenja, kakovostne in varnostne parametre ter označevanje.

Omejitve pri prodaji

Prodaja se lahko le toplotno obdelana in posušena cela ličinka ali pa cela zmleta v prah/moko. Pred toplotno obdelavo se mora ličinka 24 ur postiti, da se očisti črevo. Prah ali moko se sme dodajati različnim keksom/finemu pekovskemu pecivu, testeninam, pripravljenim jedem iz stročnic in proteinskim izdelkom za športnike.

Če živilo vsebuje posušene ličinke velikega mokarja, mora seznam sestavin vsebovati navedbo: "posušen veliki mokar (Tenebrio molitor ličinka)." Poleg seznama sestavin mora biti navedeno: "Ta sestavina lahko povzroči alergijske reakcije za potrošnike z znanimi alergijami na rake in njihove izdelke ter pršice."

Največja dovoljena količina dodane moke iz ličink velikega mokarja je 10 gramov na 100 gramov živila.

Varno gojenje je trajnostno

Pri vzreji/gojenju ličink velikega mokarja uporabljajo predvsem zdrobljenec žit in ostanke moke. Kmetje oziroma gojitelji morajo poskrbeti, da krma ne vsebuje onesnaževal, kot so težke kovine, pesticidi in druga okoljska onesnaževala.

Glede na pridobljeno hranilno vrednost ličink je gojenje (vzreja) izjemno trajnostno. Poraba energije, vode in obdelovalnih površin je majhna, mogoča je uporaba živilskih odpadkov (predvsem mlinarskih).

Je to hrana prihodnosti?

Odvisno za koga. Ličinke velikega mokarja uživa vsaj 2 milijardi ljudi na svetu, je pa to novost za nas Evropejce. Seveda niso za vsakogar niti za vsakodnevno prehranjevanje, so pa dober nadomestek za mesne beljakovine. Posušena ličinka mokarja (tudi v obliki moke) namreč vsebuje veliko beljakovin, dobrih nenasičenih maščobnih kislin in dobro mero vlaknin.

Z zamenjavo mesa (predvsem rdečega) z ličinkami mokarja bomo nekoliko doprinesli k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov zaradi govedoreje.

Bi jih poskusili?

Mi smo jih. Kupili smo jih po spletu (iz Avstrije). Izbrali smo ličinke, deklarirane kot naravne, torej brez začimb. Za 18-gramski paket smo odšteli 4,56 evra (skupaj s poštnino 8,12 evra).

Malo smo jih pogreli (praženje) in ­posolili. Začutili smo mešanico vonja po praženih oreških in neoluščenem praženem žitu. Okus? Kombinacija oreškov in mesa! Na spletu sicer oglašujejo, da "fin okus po oreških spominja na lešnike ali pistacije."

Če ne prenašate glutena, priporočamo previdnost. Žuželke sicer 24 ur pred zamrzovanjem ne dobijo več hrane, kar pomeni, da se črevesna vsebina izprazni. Ker pa se hranijo tudi s pšeničnimi izdelki, lahko vsebujejo njihove ostanke.

Na embalaži izdelka, ki smo ga kupili, so navedeni podatki o alergenih in opozorilo za tiste, ki so preobčutljivi na gluten. Vsekakor odsvetujemo uživanje, če ste alergični na pršice, rake, mehkužce ali školjke.

Avtorica: Marjana Peterman