Lesna biomasa - ogljično nevtralen vir energije, a onesnažuje zrak

7. september 2023

Energija Trajnostna potrošnja Ekologija in varstvo okolja
Lesna biomasa - ogljično nevtralen vir energije, a onesnažuje zrak

Ogrevanje z lesnimi gorivi obremenjuje okolje in onesnažuje zrak. Krivdo za to ne gre pripisovati zgolj lesnim gorivom kot takim, ampak tudi (in predvsem) nepravilni uporabi v starih kotlih in pečeh.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

KAZALO

Gozdovi prekrivajo skoraj 60 odstotkov površin Slovenije, zato je lesna biomasa ne le zelo pomemben vir surovine, ampak tudi pomemben obnovljiv vir energije. V energetske namene namreč porabimo skoraj dva milijona ton lesa na leto.

Prizadevanja EU pri povečevanju deleža obnovljivih virov

Evropska unija si prizadeva zmanjšati odvisnost od uvoza fosilnih goriv in uveljavljena fosilna energenta, kot sta zemeljski plin in kurilno olje, čim prej in v čim večji meri zamenjati z obnovljivimi viri.

Pri povečevanju deleža obnovljivih virov se izdatno zanaša tudi na lesno biomaso, ki velja za ogljično nevtralen in zato podnebju prijazen vir. Res je, da pri gorenju oddaja izdatne količine CO2, vendar ga vegetacija porabi v procesu fotosinteze.

Poleg tega k celotni količini obnovljive energije v EU prispeva več kot polovico vse energije, torej več kot sončne, vetrne in hidroelektrarne skupaj. 

Test lesnih peletov
Preberite tudi

Ogrevanje z lesno biomaso v Sloveniji

V Sloveniji ima ogrevanje z lesno biomaso dolgo tradicijo in velik delež z gozdom poraslih površin marsikateremu gospodinjstvu na podeželju zagotavlja samooskrbo z drvmi za kurjavo. Ta sicer prevladujejo med različnimi oblikami lesnih goriv, ki jih Slovenci uporabljamo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter za kuhanje.

Sledijo lesni sekanci in v zadnjih letih peleti. Leta 2021 je denimo član gospodinjstva v povprečju porabil 554 kg lesnih goriv, od tega 501 kg drv, 38 kg peletov in 15 kg lesnih sekancev, briketov in ostankov.  

Vlažna drva = slabo zgorevanje = onesnažen zrak

Zaradi energetske krize in strahu pred naraščajočimi cenami fosilnih goriv se je v preteklem letu marsikatero slovensko gospodinjstvo zlasti na podeželju vrnilo k ogrevanju z lesom, zaradi nenadnega ogromnega povpraševanja pa veliko lesa za kurjavo ni bilo ustrezno posušenega.

Rezultat: zaradi slabega zgorevanja vlažnih drv so se nad marsikatero dolino vile plasti dima, ki je močno onesnaževal zrak. 

Drv namreč ni mogoče pripraviti z danes na jutri, drevesa je treba pravočasno posekati, drva razsekati in jih ustrezno posušiti, najbolje na zraku.

Zaradi vlažnih drv se lahko škodljivi izpusti iz kurilne naprave povečajo tudi za 20 odstotkov, za prav toliko se zmanjša izkoristek kurilne naprave, saj se v peči in dimniku nalagajo obloge. In vsak milimeter sajastih oblog poveča stroške ogrevanja za tri do pet odstotkov. 

Test bukovih drv
Preberite tudi

Kaj nas opozarja na nepopolno (slabo) zgorevanje?

Na nepopolno (slabo) zgorevanje in s tem na onesnaženost zraka s prašnimi delci opozarjata temno rdeč plamen v kurišču in temen dim, ki se vije iz dimnika. Svetel plamen pomeni, da je zgorevanje še sprejemljivo, modrikast pa, da hlapne gorljive sestavine dobro zgorevajo.

Pri tem je treba opozoriti, da slabo zgorevanje ni problematično samo z vidika  onesnaževanja zraka in okolja, ampak tudi z vidika požarne varnosti in porabe energenta.

Zaradi vlažnih drv se lahko škodljivi izpusti iz kurilne naprave povečajo tudi za 20 odstotkov.

Cela vrsta škodljivih snovi

Ogrevanje z lesno biomaso je glavni vir onesnaženosti zraka s prašnimi delci (PM10) v kurilni sezoni, ki pri nas običajno traja od oktobra do marca, torej pol leta. V dnevih, ko so mejne vrednosti presežene, se prispevek kurjenja lesa k onesnaženosti zraka v povprečju zviša s 30 na 50 odstotkov.

Ne zgolj zaradi prevlažnih drv, levji delež gre pripisati tudi tehnološko zastarelim in običajno predimenzioniranim malim kurilnim napravam ter dejstvu, da marsikdo v njih poleg lesa kuri še star papir in karton, plastiko, embalažo, tekstil in druge odpadke.

Kurjenje lesnih goriv v manjših pečeh in kotlih povzroči več kot polovico skupnih emisij prašnih delcev v EU, saj je največji vir številnih strupenih onesnaževal v zraku: drobnih delcev, sajastih delcev, dioksinov, katranskih spojin in hlapnih organskih spojin.

Ta onesnaževala povečujejo tveganje za bolezni srca, krvne strdke, bolezni dihalnih poti, rakavih obolenj in za prezgodnje smrti, povezane z onesnaženostjo zraka .

Škodljive snovi, ki nastajajo pri kurjenju lesa: 

  • prašni delci (PM10 in PM25),
  • ogljikov monoksid (CO), 
  • nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), 
  • težke kovine, 
  • policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), med njimi benzo(a)piren, 
  • obstojna organska onesnaževala (POPs), med njimi dioksini. 

Sodobno ogrevanje na lesno biomaso

Ogrevanje z lesno biomaso je z vidika kakovosti zraka problematično tudi zato, ker so lahko izpusti iz malih kurilnih naprav v vsakdanji uporabi precej večji od tistih, ki jih v nadzorovanih pogojih izmerijo strokovnjaki v laboratoriju in ki jih proizvajalci izpostavljajo med prednostmi svojih naprav.

Izpusti so v veliki meri odvisni od sestave lesne biomase in pogojev zgorevanja, ki pa so pri vsakdanji uporabi redko dobro nadzorovani.

Kaj lahko storimo za zmanjšanje izpustov?

V prvi vrsti bi morali iz kurilnic čim prej umakniti stare kotle in peči na polena ter jih nadomestiti s sodobnimi ventilatorskimi, piroliznimi ali uplinjevalnimi kotli. Dosegajo okrog 92-odstotne izkoristke in pri zgorevanju ostaja zelo malo pepela.

Enako velja za star kotel na pelete – smiselno ga je zamenjati z avtomatiziranim, pri katerem dovodni polž potiska pelete v kurišče, posebno tipalo žerjavice pa neprekinjeno preverja količino goriva.

Uplinjanje poteka na zgorevalnem krožniku, plinaste komponente so dobro premešane s sekundarnim predgretim zrakom, kar zagotavlja optimalno zgorevanje in majhne emisije. Žal si veliko gospodinjstev kljub možnosti pridobitve subvencije Eko sklada zamenjave ne more privoščiti. 

A tudi bolj nadzorovano zgorevanje v sodobnih malih kurilnih napravah dolgoročno ne bo zadostovalo za čistejši zrak.

Pri danski nevladni organizaciji Zeleni prehod denimo opozarjajo, da lahko peči na lesno biomaso, ki izpolnjujejo najnovejše standarde, v idealnih pogojih zgorevanja na enoto proizvedene energije v zrak izpustijo 60-krat več prašnih delcev kot dizelski tovornjak iz leta 2006 in 750-krat več delcev kot novi tovornjaki od leta 2014 naprej. 

Razmislek o možnostih čiščenja dimnih plinov

Po veljavnem evropskem standardu smejo nove peči na lesno biomaso v zrak izpuščati največ pet gramov delcev na kilogram lesa. Najnovejše smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede onesnaženosti zraka pa varno mejo za onesnaženje zraka postavljajo pri petih mikrogramih delcev na kubični meter zraka.

Povedano drugače: z enim samim kilogramom drv v zrak izpustimo toliko delcev, da dosežemo zgornjo mejo dopustnega onesnaženja v milijonu kubičnih metrov zraka, zato bo treba prej ali slej razmisliti o takšnih ali drugačnih elementih za čiščenje dimnih plinov, denimo o dimniških filtrih za prašne delce, kar pa bo kurilne naprave na lesno biomaso še podražilo. 

Pravilno kurjenje

K zmanjšanju izpustov prašnih delcev in drugih škodljivih snovi iz malih kurilnih naprav lahko do takrat največ prispevamo uporabniki sami – s pravilnim kurjenjem in uporabo kakovostnih lesnih goriv.

Drva, denimo, morajo biti ustrezno suha (20-odstotna vlažnost ali manjša), nasekana in primerne velikosti. Peleti naj bodo kakovostni (za uporabo v gospodinjstvih priporočamo pelete kakovostnih razredov A1 in A2), kurilna naprava mora biti pravilno vgrajena v za to primeren prostor, z urejenim dovodom zraka in odvodom dimnih plinov, uporabljati pa jo je treba v skladu z navodili proizvajalca.

Predvsem ne smemo pozabiti na redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih naprav, dimniških priključkov in dimnika. Tako preprečimo morebiten dimniški požar, povečano porabo goriva ter zamašitve dimnika in peči.

Česa ne smemo kuriti? 

V malih kurilnih napravah je dovoljeno kuriti le mehansko obdelan les. Prepovedano je kurjenje:
•    vlažnega lesa,
•    stavbnega in drugega pohištva,
•    obdelanega lesa (barvanega ali lakiranega),
•    lesene embalaže, lesnih odpadkov,
•    plastike in drugih gospodinjskih odpadkov,
•    papirja, pa čeprav v majhnih količinah ali za podžig. 

Zakluček: z lesnimi gorivi lahko učinkovito nadomeščamo fosilna goriva

Predvsem lahko učinkovito nadomeščamo kurilno olje ter zemeljski in utekočinjeni naftni plin, ki so zaradi izpustov CO2, ki nastaja pri njihovem zgorevanju, veliki onesnaževalci okolja.

Pri gorenju lesa se sicer prav tako sprošča CO2, vendar ga vegetacija porabi v procesu fotosinteze, zato je krog sklenjen. Poleg tega se v okolje sprošča tudi v primeru, ko odpadni les v gozdu trohni, zato ni razloga, da lesa ne bi uporabili v energetske namene.

Med glavnimi prednostmi lesnih goriv velja izpostaviti še, da so domač obnovljiv vir energije, ki ga imamo v Sloveniji dovolj. Transportne poti so kratke, če jih kupujemo pri domačih, lokalnih ponudnikih. Poleg tega z našimi gozdovi že desetletja gospodarimo trajnostno in sonaravno.

Posekana količina lesa je bistveno manjša, kot je predvideno v gozdnogospodarskih načrtih, za ogrevanje pa porabimo le približno tretjino poseka, večinoma v gospodinjstvih, saj nimamo velikih energetskih sistemov, ki bi pritiskali na večji posek.

Pa vendarle – uporaba lesne biomase v energetske namene je okoljsko sprejemljiva le ob doslednem upoštevanju priporočil, ki smo jih nanizali v tem prispevku.

Avtorica: Barbara Primc

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju