Krompir: miti in resnice o najbolj razširjeni gomoljnici

2. oktober 2025

Kakovost živil
Krompir: miti in resnice o najbolj razširjeni gomoljnici

Krompir je ena najbolj razširjenih gomoljnic na svetu. Uživamo ga tako rekoč vsak dan in nam je vedno na voljo. Prav zaradi tega se nanj navezuje veliko vprašanj. Ali je zeleni krompir res strupen? Ali krompirjeve jedi lahko pogrevamo? Kaj se zgodi, če zaužijemo surov krompir? In zakaj ga ne smemo shranjevati v hladilniku?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Zelena barva krompirja: kaj pomeni in kaj narediti?

Krompir pozeleni, ko je izpostavljen sončni svetlobi. Ta omogoča, da se v njem začne tvoriti klorofil, ki vpliva na zeleno barvo. Ob izpostavljenosti sončni svetlobi se v krompirju tvori tudi solanin – snov, ki vpliva na bolj grenek okus in je v večjih količinah strupena.

Solanin se med toplotno obdelavo (kuhanjem, pečenjem, cvrtjem ...) ne uniči. V primeru zaužitja lahko povzroča prebavne težave, kot so driska, bruhanje in bolečine v želodcu. V najhujših primerih lahko pride do glavobola, omotice in nevroloških težav. Če je zeleni del majhen, ga odrežemo. Če je večina površine zelene barve, je bolje, da cel krompir zavržemo.

Da bi se izognili nastanku zelenih delov, krompir shranjujemo v temnem in hladnem prostoru.

Pogrevanje krompirja: varnost in kakovost

Krompir in krompirjeve jedi lahko pogrevamo, vendar bo senzorična kakovost (okus) nekoliko slabša. Zelo pomembno pa je, kako jedi shranimo in na kakšen način jih pogrevamo.

Shranjevati jih moramo v hladilniku pri nizkih temperaturah, da zagotovimo primerno okolje, v katerem se mikroorganizmi ne bodo razmnoževali. V hladilniku lahko že pripravljene jedi iz krompirja shranjujemo največ tri do pet dni. Ob najmanjši spremembi videza ali vonja jih zavržemo.

Pred ponovnim zaužitjem jih moramo primerno in dovolj pogreti, da uničimo morebitne mikroorganizme. Temperatura naj bo 74 °C ali več, enakomerno po celotni jedi.

Nevarnosti uživanja surovega krompirja

Krompir moramo pred uživanjem vedno dovolj toplotno obdelati. Surovega ni pametno uživati, saj s tem tvegamo različne zdravstvene zaplete, od mikrobiološke zastrupitve do prebavnih težav.

Zaradi njegovega rastnega okolja (v zemlji) je precej verjetno, da vsebuje kakšno toksično bakterijo, ki samemu krompirju ne škodi, nam pa bo, če jo zaužijemo. Surov je grenkega okusa, s čimer je naravno zavarovan pred škodljivci, ki ga napadajo.

Tudi ljudje ga zelo težko prebavimo, saj vsebuje velik delež škroba, ki se med toplotno obdelavo razgradi oziroma pretvori v bolj prebavljive sladkorje.

Pravilno shranjevanje za daljšo svežino

Zakaj krompirja ne smemo shranjevati v hladilniku? Pri temperaturah pod 5 °C se škrob v gomoljih začne razgrajevati v enostavne sladkorje, ki se ne porabijo, ampak ostanejo v gomolju. Zaradi tega krompir dobi neobičajno sladek okus, poleg tega se spremenita tudi njegova tekstura in barva.

krompir shranjen v kleti

Krompir je zato smiselno shranjevati v kleti, kjer ostane svež tudi več mesecev. Če te možnosti nimamo, ga je najbolje kupovati sproti.

Avtorica: Zala Tomažič

Članek je nastal v okviru Študentskega projekta za trajnostni razvoj, Trajnost na moji mizi: povečanje ozaveščenosti o sezonskem lokalnem sadju in zelenjavi – "TA-MIZA", pri katerem sodelujejo študentje in mentorji z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Članom ZPS je na voljo vsak dan. Svetujejo izkušeni pravni strokovnjaki.

Za člane: 01 432 00 89

Svetovanje o pravicah pacientov (financira Mestna občina Ljubljana): 01 474 06 10

Več o svetovanju