Koliko nas stane lastništvo avtomobila?

31. januar 2023

Ko se odpravljamo po vsakodnevnih opravkih, se le redkokdo vpraša, kakšen je pravzaprav strošek opravljene poti z različnimi prevoznimi sredstvi. Ob pogledu na cenik javnega prevoza pogosto ocenimo, da je predrag, a enako se pridušamo, da je drago tudi parkiranje, če že odmislimo ceno goriva. Koliko nas, torej, stane vsakdanja mobilnost?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Najkrajši odgovor bi bil: preveč! Po podatkih Eurostata iz leta 2021 povprečno slovensko gospodinjstvo za prevoz porabi kar 16,9 odstotka svojega proračuna, s čemer smo rekorderji v Evropski uniji.

Največ denarja namenjamo uporabi in vzdrževanju osebnih vozil, zelo malo pa prevoznim storitvam. Več kot očitno smo narod ljubiteljev avtomobilov, a ne tako majhen delež krivde pri tem nosi tudi slaba organiziranost javnega prevoza.

Največ izdatkov za prevoz namenimo za uporabo, vzdrževanje in nakup osebnih vozil (Eurostat, 2021)

Kako lahko izračunamo, koliko nas v resnici stane avtomobil?

Splošnega odgovora, ki bi podal fiksno vrednost, seveda ne moremo podati, saj je strošek odvisen od vrste avtomobila in njegovega pogona, pa tudi od tega, na kakšen način smo ga kupili (stroški obresti).

Pomagate si lahko s kalkulatorjem stroškov avtomobila, ki ga je na svoji spletni strani pripravila okoljska organizacija Focus.

Lastniki družinskega avtomobila, ki letno z njim prevozijo 15.000 kilometrov, bodo hitro ugotovili, da vsako leto za lastništvo avtomobila porabijo vsaj 6.000 €.

Nič nenavadnega ni, da sta v družini dva avtomobila, nemalokrat celo trije, sicer običajno manjši, a vseeno njihovo lastništvo k strošku doda vsaj še 3.000 do 5.000 €, Pri tem nismo upoštevali morebitnih večjih okvar, pač pa samo redno servisiranje.

Alternative avtomobilu (če so), najverjetneje niso dražje

Ko ugotovimo, da za avtomobil(e) vsakodnevno odštejemo med 20 in 30 evrov, se kar naenkrat ostale alternative niti ne zdijo tako drage.

Marsikdo je že spoznal (tudi) stroškovne prednosti koncepta sopotništva, pri katerem se zainteresirani potniki vsaj za del relacije običajno dogovorijo prek spleta, lahko pa gre tudi za sodelovanje med sokrajani, sodelavci ali prijatelji, ki se vsako jutro na delovno mesto vozijo ob podobnem času. Finančne podrobnosti dogovorijo naprej, na splošno pa velja, da se za vožnjo po Sloveniji v eno smer vozniku povrne pet do deset evrov za strošek goriva.

Stanujoči v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Novemu mestu in Murski Soboti imajo možnost deljenja avtomobila, ki ga plačujejo po času in prevoženih kilometrih.

Za mestne relacije je pogosto treba odšteti zgolj najnižjo ceno najema, od 2,25 € v Murski Soboti do 4,50 € v Ljubljani, določena je tudi najvišja dnevna cena najema (v 24 urah), od 23 € naprej.

Ta cena je že zelo podobna strošku lastništva avtomobila, a plačali jo boste zelo redko, bolj pogosto bo uporaba deljenega avtomobila vsaj za polovico nižja. Seveda zgolj v tistih dneh, ko ga boste potrebovali. Avtomobile je sicer mogoče voziti med omenjenimi mesti, pa tudi do in z letališča Brnik.

Kjer gre, uporabljajte javni prevoz. Splača se!

Drugi pol alternative predstavlja javni prevoz. Res je, nikakor ni na splošno zadovoljivo organiziran, a tudi naša raziskava poleti 2022 je pokazala, da je med slabimi povezavami tudi nekaj takšnih, ki se lahko kosajo z osebnim avtomobilom.

Strošek mesečne vozovnice je odvisen od razdalje in za kraje oddaljene približno 25 do 30 kilometrov doseže med 75 in 100 €, pri čemer je vlak nekoliko cenejši. Ko to spremenimo v dnevni strošek, ugotovimo, da doseže med petino in desetino tistega, ki ga plačujemo za lastništvo avtomobila.

Za krajše razdalje so v številnih mestih na voljo kolesa za hipno izposojo. To pomeni, da kolo prevzamemo na posebni postaji, se z njim odpeljemo in ga ponovno priklenemo na postajo, najbližjo cilju potovanja. Vsaj polurna izposoja je večinoma brezplačna, plačati je treba le malenkostni znesek za letno naročnino na storitev. Morda ni za vsakogar in za vsak dan, a tudi takšna rešitev lahko dodatno zmanjša strošek mobilnosti.

V Ljubljani lahko izven zimske sezone za izposojo izberete tudi električni skiro, ki pa je stroškovno manj ugoden kot izposojeno kolo, hkrati pa vožnja z njim prinaša nekaj več izzivov kot vožnja s kolesom.

Kako dodatno privarčevati ob uporabi avtomobila?

Ker najverjetneje čisto brez avtomobila še vedno ne bo šlo, velja čimbolj optimizirati stroške njegove uporabe. Največjo porabo goriva pomenijo mestne vožnje, še posebej se izogibajte ekstremno kratkih (do treh kilometrov).

Nekaj koristnih nasvetov:

1. Če se pripeljete v mesto iz drugega kraja, parkirajte na obrobju in se do središča odpeljite z javnim prevozom (vlak, mestni avtobus), morda s kolesom ali celo peš, če razdalja ni velika.

2. Poskusite voziti čim bolj zvezno, z zmernim pospeševanjem in čim manj zaviranja, kar boste najlažje dosegli s predvidevanjem prometa in delovanja semaforjev.

3. V avtomobilu ne vozite odvečne krame (vsak dodatni kilogram poveča porabo), še zlasti pa po uporabi snemite strešne prtljažnike, ki porabo povečajo tudi za več kot 20 odstotkov.

4. Avtomobil redno vzdržujte, poskrbite za pravočasno menjavo olja in filtrov, kar izboljšalo učinkovitost delovanja motorja.

S tovrstnimi ukrepi lahko porabo zmanjšate tudi za več kot desetino, hkrati pa podaljšate življenjsko dobo avtomobila oziroma povečate njegovo vrednost ob prodaji.

Prispevek mojega avtomobila k onesnaževanju

Kdor bi rad živel bolj trajnostno, se zagotovo sprašuje, koliko pravzaprav lastništvo in uporaba avtomobila prispevata k onesnaženju ozračja. Konzorcij Green NCAP, v katerem smo dejaven del tudi potrošniške organizacije, že nekaj let v praksi preverja izpuste avtomobilov na cesti, temu pa dodajajo vse več dejavnikov, povezanih tudi z izdelavo avtomobila, njegovim vzdrževanjem in dobavo energije zanj.

V letu 2022 so razvili orodje, ki prikazuje oceno življenjskega cikla (LCA) za posamezne avtomobile, ki je trenutno ne ocenjujejo, saj nimajo dovolj natančnih informacij povezanih s samo proizvodnjo.

Kljub temu pa je v posebnem interaktivnem orodju mogoče preveriti, kakšen je izpust izbranega avtomobila v njegovi življenjskih dobi. Orodje omogoča primerjavo do treh modelov, prav tako je mogoče primerjati ogljični odtis v različnih evropskih državah (ta se razlikuje zaradi razlik pri virih dobave primarne energije).

Uporabo orodja priporočamo vsem, ki bi radi s svojim avtomobilom čim manj prispevali k onesnaženju ozračja, najsi bo z zamenjavo starega avtomobila ali pa z izbiro avtomobila z manj izpusti ob nakupu novega.

Podatki so na voljo za praktično vse modele, ki so naprodaj v Evropski uniji, posebej zanesljivi pa so podatki za nekaj več kot 60 avtomobilov, ki so jih preverili pri Euro NCAP – in ta številka se bo z leti občutno povečala.