Kolektivna tožba: ko potrošniki združimo moči

2. oktober 2025

Ko pride do množičnega oškodovanja, imamo potrošniki na voljo institut kolektivne tožbe. Ta v Sloveniji obstaja že nekaj let, a ga potrošniki še vedno slabo poznajo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Se vam je že kdaj zgodilo, da vam je trgovec z neskladnim izdelkom povzročil škodo, samovoljno zvišal račun ali pa ste bili žrtev druge nepoštene tržne prakse?

Potrošniki se pogosto znajdemo v situaciji, ko bi morali pravico iskati na sodišču, vendar se le redki odločimo za to možnost. Sodni postopki so namreč dolgi, dragi in običajno prinesejo več stresa kot koristi. Za nekaj deset ali sto evrov se posamezniku običajno to ne zdi smiselno, čeprav sta kršitev in nastala škoda očitni.

Predstavljajte si, da vas je podjetje z zneskom na položnici vsak mesec oškodovalo za 2 €. Za posameznika to sicer ni velika vsota, a če je bilo oškodovanih 100.000 ljudi, skupna škoda znaša kar 200.000 € na mesečni ravni. Za tako majhne zneske posameznik ne bo vložil tožbe, zato je v takih primerih kolektivna tožba edina realna pot za povrnitev škode.

Zakaj pot posameznika pogosto ni učinkovita?

Potrošnik ima možnost, da v primeru kršitev prijavi podjetje na tržni inšpektorat, ki lahko med drugim podjetju izreče prepoved uporabe nepoštene poslovne prakse ali kazen za prekršek. Vendar inšpektorat ne more odločiti o povračilu škode.

Če je potrošnik zaradi kršitve utrpel izgubo, lahko zahteva povračilo škode le v sodnem postopku. Velikokrat gre za majhne vrednosti oškodovanja, zato so morebitni stroški postopka hitro višji od same terjatve. Posledično se marsikateri potrošnik raje odpove uveljavljanju svojih pravic.

Podjetja, ki kujejo dobičke na račun nepoštenih praks, se tega dobro zavedajo in se na to tudi zanašajo. Kolektivna tožba pa omogoča, da majhne škode, ki prizadenejo veliko ljudi, ne ostanejo brez odgovora.

Zato je še toliko bolj pomembno, da imamo potrošniki možnost, da se povežemo in s kolektivno tožbo dosežemo ne samo povračilo škode, ampak tudi pravičnejše razmere na trgu.

Kaj je kolektivna tožba?

Kolektivna tožba je močno orodje, ki v primeru množičnih oškodovanj omogoča posameznikom, da se za svoje pravice borijo skupaj z drugimi oškodovanci.

Gre za pravni postopek, kjer reprezentativna organizacija – na primer Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) – v imenu večjega števila oškodovancev začne sodni postopek zoper določeno podjetje. To prinaša številne prednosti, ki so ključne za zaščito vaših pravic.

Infografika – razlika med kolektivnimi in individualnimi tožbami

Kdo toži v imenu potrošnikov?

Pomembno je vedeti, da potrošnik ni stranka v postopku. Vlogo tožnika prevzame organizacija (npr. potrošniška organizacija), ki mora izkazati svojo reprezentativnost – to pomeni, da aktivno deluje na določenem področju in lahko zato na tem področju predstavlja širši krog potrošnikov.

Brez tveganja za potrošnika

Ena največjih prednosti kolektivnih tožb je, da potrošnik ne krije nobenih stroškov vnaprej in v primeru neuspeha na sodišču ne tvega nobenih stroškov.

Vse začetne stroške postopka krije organizacija, ki vloži tožbo, oziroma financer postopka, če z organizacijo sklene takšen dogovor.

Dogovor je običajno takšen, da se v primeru zmage na sodišču določen odstotek prisojene in prevzete odškodnine nameni financerju postopka. V primeru neuspeha na sodišču stroške nosi organizacija ali financer, ne pa potrošniki. To je velika prednost v primerjavi s posamično tožbo.

Pri posamični tožbi stroške vložitve tožbe in pravdnega zastopanja nosi posameznik sam. V primeru zmage so mu stroški sodnih taks sicer povrnjeni, a stroški odvetnika so povrnjeni po odvetniški tarifi, ki je pogosto bistveno nižja od realnih stroškov za odvetnika. Pri posamični tožbi potrošnik prevzame tudi tveganje, da v primeru neuspeha na sodišču nosi še stroške nasprotne strani.

Kaj pa financiranje?

Kolektivno tožbo lahko financira organizacija sama, odvetniška družba, ki jo zastopa na sodišču, ali tretja oseba. Kolektivni postopki so lahko zelo dragi, zato organizacije pogosto poiščejo zunanje financerje.

Dogovor običajno poteka tako: če je tožba uspešna, financer prejme del prisojene odškodnine. Če je tožba na sodišču neuspešna, stroške krije sam.

Kako potrošnik pride do odškodnine?

Če je kolektivna tožba uspešna, potrošniki odškodnino prevzamejo pri notarju, ki ga v postopku določi sodišče. Notar poskrbi, da se sredstva razdelijo upravičencem v skladu s sodbo in vnaprej določenimi pogoji. Potrošnik mora običajno predložiti dokazila o upravičenosti (npr. račun, pogodbo ali drugo dokumentacijo), nato mu notar izplača pripadajoči znesek.

Načelo vključitve ali izključitve

Pri kolektivnih tožbah poznamo dva modela:

Vključitev (opt-in)

V tem primeru mora vsak oškodovanec, ki želi biti del tožbe, izrecno pristopiti k njej. Če tega ne stori, sodba zanj ne velja. Takšen sistem je primernejši, kadar je krog oškodovancev ožji, kadar gre za nematerialno škodo ali kadar so zneski posameznih oškodovanj visoki.

Izključitev (opt-out)

Pri tem sistemu so v tožbo samodejno vključeni vsi oškodovanci in sodba velja za vse. Ta možnost je bolj primerna, ko gre za veliko manjših oškodovanj, sodba pa doseže več potrošnikov. Potrošniki lahko na način in v roku, ki ga določi sodišče, izrecno izjavijo, da ne želijo biti del skupine. Tako se iz nje izključijo, sodba pa zanje ne velja.

Večja pogajalska moč

Veliko podjetje se posamezne tožbe morda ne bo ustrašilo, skupina sto ali celo tisoč oškodovanih pa je resen izziv. Združevanje moči poveča pritisk na podjetje, kar lahko vodi do (hitrejše) poravnave, predvsem pa do prekinitve izvajanja sporne prakse.

Urejanje trga in preprečevanje nadaljnje škode

Kolektivne tožbe imajo poleg prizadevanja za odškodnino tudi širši pomen in niso le orodje za povračilo škode. Seveda je zadnje pomembno, a ravno toliko, če ne še bolj, pa je pomembno, da na takšen način lahko urejamo trg in preprečimo nadaljevanje nepoštenih poslovnih praks. 

Besedilo: Petra Lovišček