Ko postane pomembno, od kod si - Geoblokiranje v Evropski uniji
29. marec 2016

Evropska unija želi na papirju delovati kot enoten trg, a v praksi se hitro pokažejo težave. Že res, da mejo prehajamo brezskrbno in za izdelke, kupljene v drugi državi EU, ne plačujemo nobenih carin ali davščin. Povsem drugače pa je v navideznem svetu. Nakupovanje po spletu v drugi državi EU se lahko sprevrže v vse prej kot prijetno izkušnjo. Prepogosto se namreč zgodi, da izbranega izdelka ali storitve ne moremo naročiti oziroma plačati, če nismo iz "prave" države. Slovenija je kot ena od manjših članic EU pri tem še posebej prizadeta.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Težava z geoblokiranjem je resna, kar dokazuje raziskava ANEC (več v okvirju). Skoraj četrtina vprašanih je že doživela, da je bilo njihovo naročilo zavrnjeno, ker so doma iz druge države EU. Pri tem sploh niso pomembni vzroki za tovrstno prakso, prizadevati bi si morali, da je preprosto ne bi bilo več. Zato Evropska komisija v bližnji prihodnosti pripravlja spremembo vrste direktiv, ki so povezane s skupnim evropskim trgom, a hitre revolucije nikakor ne smemo pričakovati. Preverili smo, kje se najbolj pogosto zatika in pri tem nam sploh ni bilo treba veliko eksperimentirati. Vse spodaj naštete težave so se zgodile zgolj ob na videz preprostem iskanju najugodnejšega nakupa kolesarskega računalnika, podobne izkušnje pa bi lahko doživeli pri praktično vseh skupinah izdelkov in v vseh državah EU.
Države ni na seznamu
Izdelek smo našli, cena (zelo) ustreza, a naročila ne moremo izpeljati, ker smo iz Slovenije. Mogoče smo res naleteli na lokalno trgovino, ki izdelkov ne pošilja nikamor čez mejo, a glede na to, da s pošiljanjem po EU nimajo večjih sitnosti kot s pošiljanjem v svoji državi, je nerazumljivo, da (seveda ob plačilu stroškov poštnine) ne (z)morejo oddati pošiljke za Slovenijo. Še več: številna podjetja že v svojih splošnih pogojih mirno napišejo, da prodajajo le kupcem s sedežem v isti državi. Prenesimo zgodbo v realni svet: ali v tujini pred vstopom v trgovino kdaj preverjajo, od kod prihajajo kupci?
Zakaj kupujemo v tujini in zakaj ne?
Potrošniki med glavnimi ovirami pri nakupovanju v tujini omenjajo strah, da bodo pristali na goljufivem spletnem mestu, in splošno nepoznavanje potrošniških pravic v drugih državah EU, med pomembnimi razlogi pa je tudi jezikovna ovira. Med tistimi, ki so že nakupovali v tujih spletnih trgovinah, jih je 15 odstotkov imelo težave, med njimi največkrat z nezmožnostjo dobave, nepoštenimi spremembami cene in pogojev ter z zavajajočimi informacijami. Raziskava je odkrila še vrsto konkretnih težav pri tistih, ki so lahko izdelke in storitve naročili ter jih dobili na dom. Pritoževali so se predvsem nad slabo komunikacijo, nesprejemljivo zamudo pri dobavi, velikimi stroški pošiljanja in nepričakovanimi dodatnimi stroški. Le polovica potrošnikov, ki je imela težave, je zadovoljna s čezmejnim reševanjem sporov. Številni niso vedeli, kje naj poiščejo pomoč ali nasvet. V takih primerih je logično, da je splošni vtis o spletnem nakupovanju v drugih državah EU negativen in ravno ne prispeva, da bi navdušeno ponovili take izkušnje. |
Pošiljanje je nesorazmerno drago
Primer nakupa kolesarskega računalnika v Nemčiji pokaže izjemne razlike pri ceni pošiljanja v različne države. Na prvem spletnem mestu, ki smo ga obiskali, so iz naslova IP ugotovili, da smo iz Slovenije, zato je bilo ceni dodanih 8,95 evra za stroške pošiljanja. Ko smo brez težav spremenili državo prejema, smo ugotovili, da bi tak znesek za poštnino plačali tudi prebivalci številnih drugih držav, denimo Avstrijci, Portugalci, Romuni ... Skratka, gre za dokaj zmerno poštnino, ki je očitno zelo podobna za celotno EU. Drugo (avstrijsko) spletno mesto ima splošno tarifo za pošiljanje v države EU (6,99 €), a pri večjih nakupih jo oprostijo Nemcem in Avstrijcem. Nič hudega, saj tudi cena za druge države ni pretirana.
Veliko bolj kritično je bilo na tretjem (spet nemškem) spletnem mestu, kjer na veliko oglašujejo brezplačno poštnino za pošiljanje v Nemčijo in Avstrijo, ker pa je cena izbranega izdelka dokaj visoka, tudi v številne druge države: GB, CH, BE, CZ, DK, FR, IT, LI, NL, SL. Res je, med njimi je celo Švica, ki ni del Evropske unije, in ni res, SL ne pomeni Slovenija, pač pa Slovaška. Preverili smo še v splošnih pogojih in ugotovili, da so za to podjetje Karavanke zelo visoke in težko prehodne. Za pošiljanje v Slovenijo bi morali namreč plačati kar 50 evrov! Pri takšni ceni kolesarski računalnik seveda postane dražji kot v domačih trgovinah...
Garancija ne velja
Ena od glavnih ovir pri nakupovanju v tujini je povezana tudi z morebitnimi servisnimi popravili v in po preteku garancijskega obdobja. Še posebej pri izdelkih, ki jih v Sloveniji ne moremo kupiti, je zelo verjetno, da boste morali izdelek v primeru okvare poslati na servis v tujino. Informacije o tem prodajalci praviloma na spletnem mestu ne zapišejo, zato se je treba pred nakupom pozanimati pri uvozniku oziroma zastopniku v Sloveniji. Naše preverjanje je pred časom pokazalo, da je besedna zveza »evropska garancija« nekaj, na kar se ne smete zanašati. Večino takrat preverjenih izdelkov (denimo pralni stroj, merilnik krvnega tlaka, tablični računalnik, robotski sesalnik) bi morali na popravilo poslati v državo, kjer ste jih kupili. Za povrh so garancijski pogoji v posameznih državah različni – kar, navsezadnje, lahko tudi pretehta pri izbiri, kje bomo izdelek kupili.
Kaj je "geoblokiranje"?
|
Poštni stroški
Ko kupujemo na spletu, se srečamo s tveganjem, da naročeni izdelek zaradi različnih vzrokov ne bo zadovoljil naših potreb. Zato imamo potrošniki možnost, da ga brez navedbe vzroka vrnemo prodajalcu. Rok za vrnitev je lahko različen, a v EU bi moral biti vsaj 14 dni. Edini kupčev strošek pri vračilu izdelka je povezan s poštnino za pošiljanje blaga prodajalcu. Ta pa nas lahko kar konkretno udari po žepu. Za pošiljanje od 2 do 5 kilogramov težkega paketa v velikosti 30 x 30 x 30 cm iz Slovenije v države EU boste morali pri Pošti Slovenije odšteti od 20 evrov naprej (kar je odvisno od države) in celo več kot 100 evrov pri nekaterih drugih ponudnikih. Pri podjetju GLS smo na spletnem portalu odkrili, da bi morali za pošiljanje tako velikega paketa v švedski Stockholm plačati neverjetnih 141 evrov, le malo nižja pa je cena pri DHL, pri čemer ta ponudnik tako velikega paketa ne dostavi v nobeno evropsko državo za manj kot 100 evrov! Več kot očitno je, da bo morala nameravana prevetritev direktive o poštnih storitvah poseči tudi v oblikovanje cen – podobno, kot smo v zadnjih nekaj letih doživeli regulacijo cen gostovanja v evropskih mobilnih omrežjih. Do tedaj pa bo vračilo blaga ali pošiljanje na servis povezano s stroški, ki so vse prej kot privlačni za spletno nakupovanje v državah EU.
Digitalna vsebina
Zgodba zase je nakup digitalne vsebine – elektronskih knjig, filmov, glasbe ... Pri tem je Evropska unija pobudo popolnoma prepustila lastnikom avtorskih pravic, predvsem distributerjem, založnikom, produkcijskim hišam in podobnim. To dejstvo na najbolj krut način opazijo gledalci tujih televizijskih programov (za katere sicer plačujejo naročnino), ko jim med prenosi predvsem športnih dogodkov zatemnijo zaslon. Pogodbe so namreč še vedno vezane na določeno državo, zato se lahko prejemnik pravic predvajanja v posamezni državi pritoži in zahteva zatemnitev tuje konkurence.
Pred kratkim so v Sloveniji skupaj z vsemi drugimi še nepokritimi državami vključili možnost ogleda najbolj znane pretočne spletne televizijske storitve Netflix. Ta "čudežna" storitev je bila pogosto na jezikih tistih, ki smo si tudi pri digitalnih vsebinah prizadevali za odprte meje EU. Način, na katerega si lahko Netflixovo ponudbo ogledamo tudi v Sloveniji, dokazuje, da so bili izgovori o stroških lokalizacije, ki naj bi poleg tega zahtevala tudi čas, povsem iz trte zviti. Slovenski Netflix nima niti slovenskega uporabniškega vmesnika niti slovenskih podnapisov ali sinhronizacije, zaradi česar naj ga ne bi vključili že prej. Poleg tega mu manjka lep del vsebine, kar boste, zanimivo, spoznali, ko boste potovali v kakšno državo z bogatim naborom filmov in serij, saj boste tam lahko gledali tudi tisto, česar vam doma ne ponujajo. Nasprotno se dogaja vsem, ki iz teh držav pridejo k nam: vidijo namreč zgolj vsebino, ki je na voljo Slovencem. Seveda ni zato naročnina nič manjša.
A vsaj nekaj vsebin na Netflixu si vendarle lahko ogledamo tudi, ko smo v tujini. Še bolj problematični so ponudniki plačljivih televizijskih programov, ki omejujejo ogled zgolj na domačo državo. Med počitnicami v tujini se tako lahko poslovite od priljubljenih serij in spremljanja športnih dogodkov, pa čeprav ste zanje plačali naročnino. Kot je videti, bo ravno ta prepreka najprej padla, saj je Evropska komisija že odločila, da mora ponudnik omogočiti potrošnikom, da plačane programe znotraj EU gledajo brez kakršnih koli omejitev. Nova zakonodaja se mora prebiti še skozi bruseljsko sito (parlament, države EU), kar bi se moralo zgoditi že letos.
Nekoliko manj kritična je zgodba s pretočno glasbo, pa čeprav tudi tu stanje še zdaleč ni rožnato. Slovenci še naprej ne moremo dostopati do vseh glasbenih aplikacij, ki so na voljo "večjim" državam EU (najbolj znana je Spotify), a imamo vsaj na voljo nekaj drugih, ki ob tujih uspešnicah ponujajo tudi lokalno glasbo. Večina omogoča, da si glasbo lahko naložimo v napravo in jo poslušamo tudi, ko nismo povezani z omrežjem, kar seveda zmanjša stroške, še zlasti med gostovanjem.
Varno nakupovanje v tujini
|
Bo kmalu kaj bolje?
Digitalna revolucija je Evropsko unijo zalotila popolnoma nepripravljeno. Evropska komisija načrtuje prve ukrepe šele v času, ko trg obvladujejo multinacionalke, ki se pri teh vprašanjih rade sklicujejo na avtorske pravice. A ravno odrekanje sodobnih storitev določeni državi dokazano pelje k iskanju bližnjic, tudi nelegalnih, do vsebine, ki je zanimiva za potrošnike. Zelo nazorno se je to pokazalo na Norveškem, kjer piratstva po vzpostavitvi različnih video in avdio storitev praktično ni več.
Druga zgodba so ponudniki izdelkov v spletnih trgovinah, saj vsi očitno še niso dojeli, da imajo za seboj trg z več kot pol milijarde ljudi, kar je 200 milijonov več kot v ZDA. Nekateri svetli primeri dokazujejo, da je mogoče ta trg izkoristiti za ponujanje izdelkov po ugodnejših cenah. Omeniti velja predvsem trg pnevmatik, kjer se je pred približno petimi leti pojavilo več vseevropskih distributerjev, ki nastopajo lokalno, a z ene same točke. Podobno se, vsaj deloma, dogaja tudi v zabavni elektroniki, kjer smo v zadnjih letih opazili vedno več prodajalcev iz tujine (Avstrija, Češka, Slovaška ...), ki imajo svoje spletno mesto v slovenščini in ugodne cene poštnine. Seveda ne smemo pričakovati, da bodo vsi ponudniki lokalizirali svojo pojavnost na spletu, a dovolj bi že bilo, če bi prenehali z omejevanjem pošiljanja izdelkov zgolj v nekatere države EU. Ob tem pa se lahko zgolj veselimo ureditve trga poštnih storitev, ki je trenutno pravzaprav ena od glavnih ovir pri trgovanju med podjetji in potrošniki. Če nič drugega, lahko marsikoga od spletnega nakupa odvrne velik strošek vračila blaga (ali pošiljanja na servis).
Glede na izkušnje s sprejemanjem evropske zakonodaje v preteklih obdobjih smo lahko zmerno optimistični. Prvi korak, namreč identifikacija, da ima skupni evropski trg resno težavo, je narejen, pri sprejemanju ukrepov za odstranitev ovir pa lahko pričakujemo precej burno razpravo, pri kateri bomo pravice potrošnikov glasno zagovarjale tudi potrošniške organizacije, združene v BEUC, Evropski potrošniški organizaciji. Želimo si, da čez nekaj let pri analizi trga ne bi več zaznali tako velikih anomalij in da bo spletno nakupovanje v tujini postalo tako preprosto, kot je nakupovanje v običajnih trgovinah.
|
Avtor: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.