Katera embalaža za pijačo je prava?
25. marec 2021
Je bolj trajnostna izbira steklo ali reciklirana plastična embalaža? Ko se pogovarjamo o tej trenutno dnevno aktualni zgodbi, lahko spregledamo dejstvo, da je najbolj trajnostna izbira vedno tista, ki ima boljši okoljski odtis glede na celoten življenjski krog embalaže.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Trgovske police se šibijo pod ponudbo najrazličnejših pijač, ki pa so vse pogosteje pakirane v nepovratno, večinoma plastično embalažo. Nekateri proizvajalci si sicer prizadevajo, da je vsaj surovina iz recikliranega materiala, a to je le majhen korak k boljšemu okoljskemu odtisu.
Poskrbeti bi namreč morali tudi za druge vidike trajnosti, predvsem bi morala biti vsa embalaža vračljiva in uporabljena čim večkrat. Očitno na tem področju ne proizvajalci ne trgovci še niso uspeli zajeti celotne zgodbe, ampak vedno izpostavljajo samo njen del.
Kakšen je življenjski krog embalaže?
Za izdelavo vsake embalaže je potrebna določena količina dela in energije ter drugih virov, zato si je treba prizadevati, da jo čim bolj in čim dlje izkoriščamo. Najslabše je, če jo zavržemo takoj po uporabi, pri čemer morebitno recikliranje ponovno pomeni porabo virov, kar okoljski odtis še poslabša.
Ko embalažo vrnemo v obtok, sicer povzročimo nekaj stroškov in porabe virov s transportom in čiščenjem, a številne raziskave kažejo, da so ob upoštevanju lokalnega transporta (do 200 km) tovrstni stroški občutno nižji od stroškov izdelave in predelave, zato se povprečni strošek uporabe z večkratno uporabo znižuje.
Tako, denimo steklo zahteva bistveno višje stroške izdelave, a po večkratnem ciklu ponovne uporabe strošek pade pod strošek izdelave in recikliranja plastike.
Natančne številke in izračune lahko prikaže zgolj proizvajalec, ki ima vpogled v celotno življenjsko dobo embalaže, a h golim številkam je treba v analizo prišteti še dejstvo, da je plastiko zaradi nadvse različnih materialov, ki se smejo reciklirati le vsak posebej, težko reciklirati. Na svetovni ravni jo zato recikliramo manj kot 10 odstotkov.
Zakaj plastična embalaža ni trajnostna izbira?
Vsaka plastična embalaža vsebuje kemikalije, s katerimi dosežejo ustrezne fizikalne lastnosti. Plastična embalaža, namenjena prehrani, ima zaradi varnosti zelo omejeno število dovoljenih dodatkov, zato je uporaba reciklirane plastike lahko dvorezen meč, če ne vemo, od kod izvira.
Ob tem, da plastika kot material izjemno dolgo razpada, nam je šele v zadnjih letih postalo jasno, da pri tem nastane obilica mikroplastike, ki jo lahko v telo vnašamo s hrano in pijačo.
Zato si moramo na splošno prizadevati za manjšo porabo plastike, popolnoma nesprejemljiva je predvsem plastika za enkratno uporabo.
Plastična embalaža bi bila lahko sprejemljiva le v primeru, kadar bi bila v celoti izdelana iz reciklirane plastike, s katero bi nadomestili deviško plastiko IN, če bi proizvajalec lahko zagotovil zaprti krog, torej bi prazno plastenko sprejemal sam, ločeno od druge embalaže, hkrati pa tudi poskrbel za ustrezno recikliranje oziroma njeno ponovno uporabo.
Kakšen je okoljski odtis steklene embalaže?
Tudi pri oceni okoljskega odtisa steklene embalaže je treba upoštevati analizo življenjske dobe, veliko je odvisno od možnosti večkratne uporabe steklenice, organizacije transporta, dolžine poti in čiščenja oziroma predelave.
Sistem zbiranja steklenic mora omogočati dosledno vračanje praznih steklenic z načinom, ki preprečuje izgubo materiala zaradi premajhne količine vračanega, kot je npr. dovolj visoka kavcija.
Aluminijaste pločevinke so energijsko potratna izbira
Potrošniške organizacije poleg plastike na negativno stran postavljamo tudi aluminijaste pločevinke.
Pri njih je glavna težava povezana s količino energije, ki je potrebna za izdelavo, pri čemer pa pločevink sploh ne moremo uporabiti večkrat, ampak jih takoj zavržemo.
Njihovo recikliranje sicer poteka dovolj učinkovito, a tudi pri njem se porabljajo velike količine energije, zaradi česar je skupni okoljski odtis bistveno slabši kot pri drugih vrstah embalaže.
Embalaža za pijače naj postane vračljiva
Embalaža za pijače bi, torej, morala postati v veliki večini vračljiva, kar bi bilo bolj preprosto, če bi postala bolj standardizirana, saj bi to olajšalo zbiranje in ponovno uporabo.
Pri izbiri materiala bi morali proizvajalci dosledno upoštevati celotno življenjsko dobo z dejansko količino recikliranega materiala in na tej osnovi tudi sprejemati odločitve o morebitnih spremembah materiala, ki ga uporabljajo za embalažo.
Avtor: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.