Kako preverimo, če je živilo primerno za vsakodnevno uživanje?

2. julij 2021

Da bo naše prehranjevanje čim bolj zdravo in uravnoteženo, moramo na jedilnik vključevati živila z ustreznim prehranskim profilom. To najlažje dosežemo tako, da uživamo nepredelana, sveža in lokalna živila. Vendar to žal vedno ni možno uresničiti, saj nas sodobni način življenja velikokrat prisili, da posegamo tudi po predelani hrani.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Problem predelanih živilskih izdelkov je v tem, da (pre)pogosto vsebujejo veliko maščob, nasičenih maščob, sladkorja in soli. Kako torej lahko ugotovimo ali je neko predelano, predpakirano živilo primerno za vsakodnevno uživanje ali pa ga moramo v prehrano vključevati le poredko?

Poglejmo si na primeru: izbrali smo pašteto Kekec

Le na prvi pogled ne moremo ugotoviti, ali je živilo primerno za vsakodnevno uživanje.

Zato je pomembno branje označb na embalaži. Posebno pozornost je potrebno nameniti pregledu hranilne tabele. Vendar pa večini potrošnikov številke v tabeli ne povedo veliko.

Za lažje razumevanje hranilne tabele so lahko v pomoč orodja, kot je prehranski semafor oziroma mobilna aplikacija Veš, kaj ješ?, ki smo jo na Zvezi potrošnikov Slovenije razvili v sodelovanju z Inštitutom za nutricionistiko in Institutom Jožef Stefan. Aplikacija nam na preprost način s pomočjo barv semaforja pove, ali je določenega hranila v izdelku malo, srednje ali veliko.

Pri pašteti Kekec rdeča luč na prehranskem semaforju zasveti kar pri treh od štirih hranil. Zaradi visoke vsebnosti maščob, nasičenih maščob in soli, izdelek zato ni primeren za vsakodnevno prehrano.

Pašteta, ki nagovarja otroke 

Pašteta Kekec z imenom, predstavitvijo in sliko na embalaži nagovarja otroke. Vendar skladno s prehranskimi smernicami za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili (Ministrstvo za zdravje, 2016), se otrok naj ne bi spodbujalo k uživanju mesnih izdelkov, ki vsebujejo več kot 20 gramov maščob in 1,7 grama soli na 100 gramov izdelka.

Čeprav tovrstne prehranske smernice veljajo zgolj za oglaševanje živil na televiziji, vseeno menimo, če določeno živilo zaradi neustreznega prehranskega profila ni primerno za spodbujanje v oglasih, potem tudi s predstavitvijo na embalaži ne bi smelo nagovarjati otrok.

Zato po našem mnenju pašteta Kekec, ki vsebuje kar 28 gramov maščobe na 100 gramov izdelka, ni primerna za otroke.

Vir izračuna: Odprta platforma za klinično prehrano, Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil (NIJZ, 2020)
*za maščobe: 30 % energijskega vnosa, za nasičene maščobe: <10 % energijskega vnosa, za sol: vrednost za minimalni vnos

Petletni deček z enim kosom belega kruha namazanega s Kekec pašteto zadosti 15 % svojih dnevnih potreb po energiji in 19 % dnevnih potreb po maščobah.

S tem obrokom zaužije 21 % zgornje meje priporočenega dnevnega vnosa za nasičene maščobne kisline. Hkrati pa z le enim kosom kruha s pašeteto že preseže svoje fiziološke dnevne potrebe po soli za 22 %.

Avtorica: Nina Križnik