Kako boste letos pobarvali pirhe?

30. marec 2021

Med velikonočnimi prazniki naše mize krasijo tudi pisani pirhi. Tehnik barvanja in okraševanja velikonočnih jajc je vsako leto več, zato smo preverili, zakaj je bolje izbrati naravna barvila namesto sintetičnih in kakšen je rezultat naravno pobarvanih pirhov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

V času pred veliko nočjo družbena omrežja preplavijo nove ideje, kako pobarvati velikonočna jajca – od barvanja z brivsko peno, svilo, temperami, voščenkami, alkoholnimi flomastri in podobno. Preden uporabite katero od inovativnih tehnik, se morate vprašati, ali boste jajce pojedli. Če je odgovor da, dvakrat premislite, s čim ga boste pobarvali.

Jajčna lupina je namreč porozna, kar pomeni, da prepušča snovi in barve lahko končajo v beljaku, ki ga boste zaužili, še posebno, če lupina med barvanjem poči.

Preberite več: Test svežih jajc

Barvanje s sintetičnimi barvami

Ponudba različnih sintetičnih barvil za barvanje jajčne lupine je v velikonočnem času res pestra. Od običajnih enobarvnih do takih s posebnim marmoriranim, pisanim ali celo zlatim učinkom.

Pogled na seznam sestavin naključno izbranih barvil pa razkriva, da so barvila mešanica različnih aditivov, ki so sicer dovoljeni za uporabo v živilih, a lahko nekateri pri občutljivejših ljudeh povzročijo alergijsko reakcijo. Primer je rumeno barvilo tartrazin (E 102), ki se uporablja tudi v brezalkoholnih osvežilnih pijačah, slaščicah in omakah ter lahko povzroči alergijske reakcije, kot so izpuščaji na koži ali alergijski nahod.

Med pregledovanjem sintetičnih barvil za jajca smo pri številnih opazili, da vsebujejo t. i. azobarvila: tartrazin (E 102), kinolinsko rumeno (E104), oranžno FCF (E 110), karmoizin (E 122), rdeče R4 (E 124), rdeče AC (E 129).

Raziskava, ki so jo opravili v Veliki Britaniji pri otrocih, starih do devet let, je potrdila vzročno povezanost med uživanjem azobarvil in hiperaktivnostjo. V živilih za dojenčke in otroke do treh let je uporaba teh barvil prepovedana, preostala živila pa morajo nositi opozorilo "Lahko škodljivo vpliva na aktivnost in pozornost otrok". Opozorilo na barvi za jajca ni potrebno, saj gre za živilo, ki je namenjeno barvanju jajčne lupine, ne uživanju.

Prav tako se na trgovskih policah povečuje tudi ponudba predhodno kuhanih in že obarvanih jajc. Pri pregledu označb na njihovi embalaži, smo najpogosteje našli barvila: karmin (E 120), eritrozin (E 127), patentno modro V (E131), anato biksin (E 160b(i)), anato norbiksin (E 160b(ii)), titanov dioksid (E 171), železovi oksidi in hidroksidi (E 172) ter šelak (E 904).

Pri barvanju jajc se pogosto zgodi, da nekaj barvila skozi lupino prodre v živilo, zato svetujemo, da kadar jajca barvate s sintetičnimi barvili, obarvane dele beljaka odrežete. Barve, ki vsebujejo azobarvila, niso najboljša izbira, še posebej, če imate doma majhne otroke. Zato priporočamo, da se barvanja jajc raje lotite sami, z naravnimi barvami.

Barvanje jajc z naravnimi barvami

Tehnika pomakanja kuhanih jajc v naravne barve

Čeprav se morda sliši zapleteno, je priprava in uporaba "naravnih" barvil za jajca precej preprosta. Mi smo preizkusili barvanje pobeljenih in navadnih jajc s kurkumo, čebulnimi olupki, rdečo peso, rdečim zeljem in teranom.

Najprej smo se lotili priprave naravnih barvil. Postopek za pripravo barvil iz kurkume, čebulnih olupkov, rdeče pese in rdečega zelja je enak. V tri četrt litra hladne vode smo dodali:

• 3 do 4 žlice kurkume za rumeno barvo,
• 4 pesti olupkov rdeče in rjave čebule za rjavo barvo,
• 2 olupljeni in na kose narezani rdeči pesi za rdečo barvo,
• polovico manjše glave narezanega rdečega zelja za modro barvo.

Dodali smo še žlico kisa in na majhnem ognju kuhali približno pol ure. Nato smo barvo prelili v skodelice in pustili, da se ohladi na sobno temperaturo.

Barva iz terana ne potrebuje posebne priprave, teran smo le zavreli in kuhali dobrih deset minut. V vsako skodelico z ohlajeno barvo smo nato dali po eno še vroče trdo kuhano navadno in pobeljeno jajce. Rezultat smo preverili po dveh in 24 urah (vmes smo jajca hranili v hladilniku). Že po dveh urah so se jajca lepo obarvala, pri belih so bili odtenki bolj svetli.

Najslabši rezultat smo dobili pri barvanju z rdečo peso, saj so se jajca le nežno obarvala in niso bila rdeča, ampak bolj rjavkasta. Pri barvanju s čebulnimi olupki smo dobili lepe rjave odtenke, pri kurkumi rumene, pri rdečem zelju modre in pri teranu sivovijoličaste.

Po 24 urah so bila jajca precej bolj intenzivno obarvana. Opazili pa smo pomanjkljivost pobeljenih jajc, saj so po sušenju postala lisasta. Pri jajcih, pobarvanih v teranu, so se pri sušenju na površini tvorili drobni kristalčki. Za končni sijaj smo vsa jajca premazali s kokosovo mastjo, razen teranovih, saj nismo želeli izgubiti drobnih kristalčkov, ki se na svetlobi prav lepo lesketajo.

Kuhanje v teranu in s čebulnimi olupki

Po tradicionalnih receptih jajc običajno ne pomakamo v vnaprej pripravljene naravne barve, ampak jih kar skuhamo skupaj z živilom, ki oddaja barvo. Tako so jajca barvale tudi naše babice, zato smo preizkusili tudi ta postopek.

Tri četrt litra terana smo zavreli in jajca kuhali deset minut. Enako dolgo smo jih kuhali tudi v čebulnih olupkih (v tri četrt litra vode, ki smo ji dodali tri pesti mešanih čebulnih olupkov). Pri tem postopku so se jajca obarvala v bolj intenzivne rdečerjave odtenke kot pri pomakanju v pripravljeno barvo iz čebulnih olupkov.

Pri kuhanju v teranu pa takojšnji rezultat po 10-minutnem kuhanju ni bil tako intenziven, saj je bilo jajce le nežno sivovijoličasto, kristalčki pa so se že tvorili. Zato smo jajce pustili počivati v teranu do naslednjega dne. Podobno kot pri namakanju kuhanega jajca je bil po enem dnevu rezultat zelo intenzivna sivovijoličasta barva s številnimi drobnimi kristalčki.

Rezultat barvanja jajc z naravnimi barvami po dveh (slika zgoraj) in 24 urah (slika spodaj).	Rezultat barvanja jajc s čebulnimi olupki (slika zgoraj) in teranom (slika spodaj).

Pobeljena jajca

Bela jajca sicer lahko tudi kupite, saj je barva jajčne lupine odvisna od pasme kokoši, a so pri nas bolj redka. Mi smo običajna rjava jajca pobelili s pomočjo alkoholnega kisa. Jajca smo deset minut kuhali v vodi in kisu v razmerju 1:1.

Ocetna kislina v kisu sproži reakcijo s kalcijevim karbonatom, ki je glavna sestavina jajčne lupine, rezultat pa so snežno bela jajčka. Med kuhanjem se sicer tvori veliko pene, ki jo je treba sproti odstraniti. In brez skrbi – beljak in rumenjak se ne navzameta kislega okusa.

Okraševanje jajc

Pirhe lahko še dodatno okrasite z mnogimi tehnikami. Mi smo preiskusili okraševanje jajc z elastikami, rastlinami in nalepkami. Za vzorec prog lahko uporabite elastike ali vrvice, ki jih tesno ovijete okoli še neobarvanega jajca.

Bolj tradicionalen pristop okraševanja je uporaba cvetlic ali listov, ki jih položite na jajce in nato skupaj z njim ovijete v stare najlonke ali tanko mrežico. Z uporabo nalepk pa lahko poustvarite kateri koli vzorec. Mi smo se odločili za vzorec pik, ki smo jih izrezali iz nalepk. Tako okrašena jajca smo nato barvali v naravnih barvah. Po barvanju pa smo elastike, rastline in nalepke odstranili ter tako dobili praznične pirhe z vzorci.

Kako hraniti pobarvana jajca?

Zagotovo boste želeli svoje velikonočne umetnine postaviti na ogled, a naj to ne traja predolgo. Jajca najpozneje v dveh urah po kuhanju shranite v hladilnik. Da bi se izognili morebitnim želodčnim težavam, jajca porabite v sedmih dneh. Trdo kuhana se namreč (podobno kot oprana) hitreje pokvarijo, saj na lupini nimajo več ovojnice, ki (sveže) jajce varuje pred vdorom škodljivih bakterij.

ZPS nasvet: Če za barvanje jajc nimate veliko časa Če ste se odločili jajca pobarvati tik pred zdajci, boste najboljši rezultat dobili z barvanjem v čebulnih olupkih. Poleg tega je ta postopek od vseh naravnih načinov barvanja tudi najbolj prijazen do okolja (in denarnice), saj za barvanje uporabimo odpadek (olupek) in ne živilo, ki bi ga drugače lahko zaužili.

Avtorici: Nina Križnik in Nika Kremić

Preberite več: Test svežih jajc