Kaj prinaša novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1)?

17. november 2022

Pred dobrim mesecem je državni zbor sprejel novi Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot-1). Spremembe so predvsem posledica prenosa treh evropskih direktiv v slovenski pravni red, s čimer se zagotavlja poenotenje ravni varstva potrošnikov znotraj držav članic Evropske unije. Novi zakon je začel veljati 26. oktobra, uporabljati pa se bo začel šele 26. januarja 2023. Vanj so vključene tudi določbe prej samostojnega Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Novosti je kar nekaj, v prispevku predstavljamo za potrošnika najpomembnejše.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

V članku preberite:

• Stvarna napaka/neskladnost s pogodbo
• Po novem zakon uvaja vrstni red uveljavljanje pravic
• Kako pa je v primeru neskladnosti blaga?
• Garancija
• Po novem uveljavljanje garancije le pri garantu
• Skrajšuje se rok, v katerem mora garant odpraviti napake
• Nepošteni pogodbeni pogoji
• Največ primerov uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev na področju bančnih storitev
• Digitalni svet
• Novosti tudi glede spletnih tržnic, kot sta Wolt ali Mimovrste
• Na trgovskih policah – prepoved dvojne kakovosti blaga
• Obveznost podjetij glede ponujanja popustov
• Datum začetka veljavnosti novega zakona je 26. 1. 2023  

Stvarna napaka/neskladnost s pogodbo

Stvarno napako lahko potrošnik uveljavlja pri nakupu katerega koli izdelka, če izdelek ne deluje, nima lastnosti, ki bi jih moral imeti, ali kako drugače ni skladen s pogodbo.

Za nakupe oz. prodajne pogodbe, ki bodo sklenjene pred začetkom uporabe ZVPot-1 (to je do vključno 25. januarja 2023), bo še vedno veljalo, da lahko potrošnik prosto izbira med tem, ali bo zahteval popravilo, menjavo izdelka, sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine. 

Po novem zakon uvaja vrstni red uveljavljanja pravic 

Po začetku uporabe ZVPot-1 (od vključno 26. januarja 2023) bo uveljavljanje pravic nekoliko drugačno, saj novi zakon uvaja vrstni red njihovega uveljavljanja.

Po novem bo potrošnik lahko od prodajalca najprej zahteval popravilo ali zamenjavo blaga z novim in brezhibnim (izbira bo, razen v določenih primerih, na strani potrošnika). Šele če prodajalec tega ne bo izpolnil, bo potrošnik lahko zahteval sorazmerno znižanje ali vračilo celotne kupnine (torej odstopil od pogodbe).

V tem pogledu se pravice potrošnika zmanjšujejo v primerjavi s sedaj veljavno ureditvijo, saj je pri uveljavljanju zahtevkov občutno bolj omejen. 

Kako pa je v primeru neskladnosti blaga?

Ima pa v primeru neskladnosti blaga, ki se pokaže v manj kot tridesetih dneh po njegovi dobavi, t. i. pravico do zavrnitve – v tem času lahko odstopi od prodajne pogodbe in zahteva vračilo kupnine, ne da bi moral predhodno zahtevati popravilo blaga ali njegovo zamenjavo.

ZVPot-1 v dobro potrošnika podaljšuje obdobje, v katerem velja zakonska domneva, da je neskladnost blaga obstajala že v času dobave, in sicer s sedaj veljavnih 6 mesecev na 1 leto. Znotraj tega obdobja je dokazno breme na prodajalcu – on je tisti, ki mora dokazovati, da očitane napake ob dobavi blaga ni bilo. 

Garancija

Garancija je obveznost, s katero se podjetje zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravilo ali zamenjalo blago, vrnilo del kupnine ali celotno, kadar blago nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu. Poseben pravilnik predpisuje, za katere tehnične izdelke mora biti izdana obvezna 1-letna garancija, podjetje pa lahko potrošniku ponudi tudi daljšo, prostovoljno garancijo. 

Po novem uveljavljanje garancije le pri garantu

Na področju garancije prinaša ZVPot-1 pomembno novost: potrošnik bo za izdelke, ki bodo dani na trg po začetku njegove uporabe (od 26. 1. 2023), garancijo lahko uveljavljal le pri garantu, torej podjetju, ki je dajalec garancije, ali pri njegovemu pooblaščenemu servisu.

Garant je običajno proizvajalec izdelka, v primeru uvoženih izdelkov pa za proizvajalca šteje tudi uvoznik in distributer izdelka. Prodajalec izdelka je garant le, če izda garancijski list.

Sedaj veljavni zakon določa, da lahko potrošnik uveljavlja pravice iz naslova garancije tako pri proizvajalcu kot pri prodajalcu izdelka, za katerega je bil izdan garancijski list. To pravilo bo še vedno veljalo za vse izdelke, ki bodo kupljeni pred 26. 1. 2023.

Poleg tega ZVPot-1 ne predvideva več obvezne 1-mesečne garancije za rabljene izdelke. 

Skrajšuje se rok, v katerem mora garant odpraviti napake

ZVPot-1 skrajšuje rok, v katerem mora garant odpraviti napake. Za izdelke, dane na trg pred začetkom uporabe ZVPot-1, bo še naprej veljal 45-dnevni rok, medtem ko se za izdelke, ki bodo dani na trg pozneje, rok za popravilo skrajšuje na 30 dni.

Lahko se bo sicer podaljšal za 15 dni, pri čemer pa bo moral proizvajalec o tem še pred iztekom prvotnega roka obvestiti potrošnika in mu obenem navesti razloge za njegovo podaljšanje. 

Nepošteni pogodbeni pogoji

Za varstvo potrošnikov so zelo pomembna določila, ki prepovedujejo uporabo nepoštenih pogodbenih pogojev in določajo, da so nični.

Pogodbeni pogoji se štejejo za nepoštene, če v škodo potrošnika povzročijo znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank, ali če je izpolnitev pogodbe neutemeljeno v škodo potrošnika, ali če je izpolnitev znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik pričakoval, ali če nasprotujejo načelu poštenja in vestnosti.

Ureditev v novem zakonu vsebinsko ostaja enaka, vendar z dodatnim določilom v 23. členu odpravlja možnost različne razlage, ki se je pojavila v sodni praksi.

ZVPot-1 namreč izrecno določa, da se nepoštenost pogodbenih pogojev, tudi če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku, lahko presoja tudi v zvezi z opredelitvijo glavnega predmeta pogodbe in v zvezi z ustreznostjo med ceno in plačilom za izmenjano storitev, blago ali digitalno vsebino.

Evropska direktiva o nepoštenih pogodbenih pogojih sicer zožuje obseg presoje pogodbenih pogojev, če so napisani v jasnem in razumljivem jeziku, vendar dopušča, da države članice lahko obdržijo ali izboljšajo raven varstva potrošnikov, kar je naš zakonodajalec (tudi na podlagi argumentov Zveze potrošnikov Slovenije) uzakonil že v prvem zakonu o varstvu potrošnikov iz leta 1998. 

Največ primerov uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev na področju bančnih storitev

Največ primerov uporabe nepoštenih pogodbenih pogojev beležimo na področju bančnih storitev, kjer že nekaj let potekajo sodni postopki, v katerih kreditojemalci, ki so sklenili kreditne pogodbe z valutno klavzulo v švicarskih frankih, dokazujejo, da je ta klavzula nepošten pogodbeni pogoj, zaradi katerega je prišlo do nesorazmernega povečanja finančnega bremena kreditojemalcev.

Drugi primer je neupoštevanje negativne vrednosti referenčne obrestne mere euribor. ZPS je že leta 2017 vložila tožbo zoper banko Sparkasse, ker je uporabljala nepošteno pogodbeno prakso in ni upoštevala dejanske negativne vrednosti euriborja.

Sodišče je v celoti sledilo argumentom ZPS in odločilo, da je takšna praksa nepoštena. Ker pa banka oškodovanim kreditojemalcem ni bila pripravljena izplačati preplačane anuitete, je konec maja 2022 ZPS vložila kolektivno odškodninsko tožbo zoper banko.

Banke so sredi leta 2015 začele v kreditne pogodbe s spremenljivo obrestno mero vnašati klavzulo, da se negativna vrednost euriborja pri izračunu pogodbene obrestne mere upošteva kot 0 %. S tem omejile vrednost euriborja v svojo korist, v pogodbe pa niso vnesle klavzule v korist kreditojemalcev, ki bi omejila rast vrednosti euriborja in s tem pogodbene obrestne mere navzgor.

Takšna klavzula je po našem prepričanju nepoštena, zato bo tudi v tem sporu odločalo sodišče na podlagi kolektivnih tožb. 

Digitalni svet

Povsem na novo se ureja področje digitalnih vsebin in digitalnih storitev ter obveznih jamstev za njihovo skladnost, saj teh določb obstoječi ZVPot ne vsebuje. Nekatere določbe se bodo pod določenimi pogoji uporabljale tudi za pogodbe, ki so bile sklenjene že pred začetkom veljavnosti novega zakona.

ZVPot-1 bo torej zajemal tudi računalniške programe, različne zvočne in videodatoteke, aplikacije, digitalne igre, podatkovno gostovanje in podobno. Določena je obveznost podjetja, da zagotavlja potrebne posodobitve, potrošnik pa bo imel, podobno kot pri prodaji blaga, na voljo jamčevalne zahtevke za vzpostavitev skladnosti, sorazmerno znižanje kupnine ali odstop od pogodbe in vračilo celotne kupnine.

Pomembna novost je, da se bodo določbe o pogodbah o dobavi digitalne vsebine ali storitve uporabljale tudi za pogodbo, s katero se potrošnik zaveže, da bo podjetju namesto kupnine "za plačilo" posredoval svoje osebne podatke, podjetje pa jih bo potem uporabilo še za namene, ki presegajo sam namen dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve, kar je predvsem običajno na družbenih omrežjih. 

Novosti tudi glede spletnih tržnic, kot sta Wolt ali Mimovrste

Zakon prinaša tudi novosti glede spletnih tržnic, kot sta Wolt ali Mimovrste. Te bodo morale potrošnikom zagotoviti informacije o načinu razvrstitve ponudb, s kom se v konkretnem primeru sklepa pogodba in podatek, ali je ponujena cena prilagojena na podlagi oblikovanja profila potrošnika.

Prepovedana sta skrito oglaševanje in lažno podajanje ocen ter priporočil kupcev. 

Na trgovskih policah – prepoved dvojne kakovosti blaga

ZVPot-1 kot zavajajočo poslovno prakso šteje vsako trženje blaga v eni državi članici kot enakega blagu, ki se trži v drugih državah članicah, pri čemer ima to blago bistveno različno sestavo ali značilnosti (t. i. dvojna kakovost blaga).

ZVPot-1 takšno poslovno prakso prepoveduje, saj bi utegnila zavesti potrošnika, ki bi se na podlagi tega odločil za nakup, za katerega se drugače ne bi.

Primer: Proizvajalec čokoladnega namaza priznane blagovne znamke bo sedaj imel dve možnosti – na slovenske police bo moral bodisi postaviti izdelke, ki bodo po sestavi in okusu enaki tistim v npr. Italiji ali Avstriji, bodisi nadaljevati prodajo dvojne kakovosti svojih izdelkov, vendar v (dovolj) drugačni preobleki. Predvidena globa za kršitve te določbe je od 5000 pa vse do 50.000 evrov. 

Obveznost podjetij glede ponujanja popustov

ZVPot-1 bolj jasno opredeljuje obveznost podjetij glede ponujanja popustov. Pri znižanju cen blaga bodo morala označiti tako prejšnjo kot znižano ceno, pri čemer se za prejšnjo ceno šteje najnižja cena, ki jo je podjetje uporabljalo v zadnjih 30 dneh pred znižanjem.

V primerih, ko podjetje ceno niža postopoma in neprekinjeno, za prejšnjo ceno iz te določbe šteje cena, ki je bila najnižja najmanj 30 dni pred prvim znižanjem. 

Datum začetka veljavnosti novega zakona je 26. 1. 2023

ZVPot-1 je sprejet, vendar se začne uporabljati šele 26. 1. 2023. Upamo, da bo dovolj časa, da se potrošniki seznanijo z novimi pravili, saj bodo tako lahko učinkoviteje uveljavljali svoje pravice.

Zapomniti pa si velja, da se bodo za vse prodajne pogodbe, ki bodo sklenjene pred 26. 1. 2023, tudi po tem datumu uporabljale določbe starega zakona.

Upamo, da se bodo ponudniki blaga in storitev do začetka uporabe ZVPot-1 seznanili s ključnimi spremembami in pravočasno prilagodili svoje poslovanje, da bo ne samo zakonito, ampak tudi potrošniku prijazno.

Avtorica: Petra Lovišček