Kaj morate vedeti, če izdelek kupujete na podjetje?

5. februar 2026

Potrošniki pri sklepanju poslov s podjetji uživajo posebno zaščito, medtem ko podjetja, ko poslujejo z drugimi podjetji, nimajo enakih pravic. Zato pozor – če boste v trgovini kupovali izdelek na s. p. ali d. o. o., imejte v mislih, da se v primeru morebitnih težavah z izdelkom ne boste mogli vedno in v vseh primerih sklicevati na pravice, ki sicer pripadajo potrošnikom.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Evropska zakonodaja jasno razlikuje med položajem potrošnika, ko sklepa posle s podjetji (razmerja B2C), in položajem podjetja, ko posluje z drugimi podjetji (razmerja B2B). Potrošniki so neuki prava in šibkejše pogodbene stranke, zato so deležni posebnega pravnega varstva.

Pri nas razmerja med potrošniki in podjetji (B2C) ureja Zakon o varstvu potrošnikov. Na drugi strani podjetja (tudi če so organizirana v obliki s. p.), ki nastopajo kot kupci ali naročniki storitev (B2B), nimajo posebne pravne zaščite, saj se od njih pričakuje, da kot strokovni udeleženci na trgu poslovne odločitve sprejemajo bolj premišljeno in odgovorno.

Tudi podjetja so pri sklepanju poslov na trgu deležna pravnega varstva, le z drugimi predpisi, na primer z Obligacijskim zakonikom, ki na splošno ureja pravila pogodbenih razmerij.

V nadaljevanju pojasnjujemo, kdaj se pravice potrošnikov in podjetij (v razmerjih B2C in B2B) razlikujejo in kdaj so izenačene.

Nakup kot potrošnik vs. nakup na podjetje

Pravno varstvo po ZVPot-1
Potrošnik (B2C)	Podjetje (B2B)
Izdelek z napako ali nepravilno opravljena storitev  ✅ ugodnejša pravila; daljši roki za uveljavljanje pravic; obrnjeno dokazno breme	Izdelek z napako ali nepravilno opravljena storitev ❌ Ni pravnega varstva po ZVPot-1
Odstop od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov ✅ pravica do odstopa od pogodbe brez razloga v roku 14 dni	Odstop od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov ❌ ni pravice do odstopa od pogodbe brez razloga
Varstvo pred nepoštenimi praksami/pogoji ✅ prepoved zavajajočih in agresivnih poslovnih praks + prepoved nepoštenih pogodbenih pogojev	Varstvo pred nepoštenimi praksami/pogoji ❌ v Obligacijskem zakoniku ni posebnega pravnega varstva pred nepoštenimi praksami in pogoji ❌ velja splošno načelo vestnosti in poštenja
Obvezna garancija ✅ obveznost garanta brezplačno popraviti ali zamenjati blago oziroma vrniti del ali vso kupnino, kadar blago nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu
Odgovornost proizvajalca za nevaren izdelek   ✅ odgovornost proizvajalca povrniti nastalo škodo, kadar napaka na blagu povzroči smrt, telesno poškodbo, okvaro zdravja človeka ali škodo na drugi stvari

Razlike med pravicami potrošnikov in podjetij v vlogi kupca (B2C in B2B)

1. Izdelek z napako ali nepravilno opravljena storitev

Potrošnik lahko uveljavlja vsako neskladnost na blagu ali pri opravljeni storitvi v roku 2 let od dobave blaga oziroma od sklenitve pogodbe o izvedbi storitve. Če se napaka pokaže v prvem letu od dobave blaga, se šteje, da je obstajala že v času dobave, kar vzpostavi obrnjeno dokazno breme: breme dokazovanja napak se s potrošnika prevali na podjetje.

To pomeni, da mora podjetje dokazati, da neskladnosti ob dobavi blaga oziroma storitve ni bilo.

Podjetje v vlogi kupca lahko napake uveljavlja po Obligacijskem zakoniku. Ta pravila so za kupca bistveno manj ugodna: roki za uveljavljanje pravic so krajši, breme dokazovanja napake pa je za razliko od potrošniškega odnosa vedno na kupcu oziroma naročniku storitve.

2. Odstop od pogodbe na daljavo

Potrošnik ima posebno pravico, da, razen pri zakonsko določenih izjemah, v primeru sklenitve pogodbe na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov v 14 dneh odstopi od pogodbe, ne da bi mu bilo treba navesti razlog za svojo odločitev.

Podjetje nima pravice do odstopa od pogodbe, sklenjene na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov. Posledično tudi nima pravice do vračila kupnine.

3. Nepoštena poslovna praksa in nepošteni pogodbeni pogoji

Zakon o varstvu potrošnikov izrecno varuje potrošnike pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Ščiti pred dvema glavnima kategorijama nepoštenih poslovnih praks: agresivnimi in zavajajočimi poslovnimi praksami, vključno z zavajajočim oglaševanjem.

Poleg tega določa, da podjetje ne sme postavljati pogodbenih pogojev, ki so nepošteni do potrošnika. 

Pravila obligacijskega prava varstva pred nepoštenimi praksami in pogoji izrecno ne vsebujejo. Morajo pa podjetja v razmerjih B2B spoštovati splošno načelo vestnosti in poštenja.

4. Reševanje sporov

Potrošniki se lahko v nekaterih primerih kršitev njihovih pravic obrnejo na Tržni inšpektorat RS, ki lahko zoper podjetje ukrepa, in sicer naloži globo v primeru ugotovljenega prekrška ter v določenih primerih izda izvršljivo odločbo, s katero podjetju naloži izpolnitev potrošnikovih zahtev.

Kadar pa inšpekcijski organ nima pristojnosti za odločanje, potrošnikom za uveljavljanje pravic ostanejo zgolj sodni postopki.

Podjetja lahko v razmerjih B2B pravice uveljavijo le po sodni poti, razen če jim uspe z nasprotno stranko doseči sporazumno rešitev.

Pravice, ki pripadajo tako potrošnikom (B2C) kot podjetjem (B2B)

Zakon o varstvu potrošnikov na nekaterih mestih izrecno določa pravice, ki pripadajo vsem, potrošnikom in tistim, ki to niso.

1. Uveljavljanje obvezne garancije 

Garancija je vsaka obveznost, s katero se garant (dajalec garancije) zaveže, da bo potrošniku brezplačno popravil ali zamenjal blago, vrnil del kupnine ali vso kupnino. To mora storiti, kadar blago ne izpolnjuje specifikacij ali nima lastnosti, ki so navedene v garancijskem listu ali ustreznem oglaševalskem sporočilu. 

Uveljavljanje pravic iz naslova obvezne garancije pripada tako potrošnikom kot podjetjem.

2. Odgovornost proizvajalca za blago z napako

Gre za odgovornost proizvajalca blaga povrniti nastalo škodo, kadar napaka na blagu povzroči smrt, telesno poškodbo ali okvaro zdravja človeka ali kadar zaradi napake na blagu nastane škoda na drugi stvari. Tudi pravice iz tega naslova pripadajo tako potrošnikom kot podjetjem.

Avtorica: Hana Kosovinc