Kaj je nujna zaloga hrane in zakaj jo je dobro imeti?

9. januar 2025

Ključnega pomena je, da smo na motnje v oskrbovalni verigi pripravljeni in da znamo, vsaj za krajši čas, sami poskrbeti za svojo prehransko varnost. Ali veste, katero hrano in koliko je dobro imeti na zalogi?

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Naravne nesreče, kot so poplave in potresi, daljši izpad električne energije ali druge motnje v oskrbovalni verigi, nas opominjajo na pomen pripravljenosti na nepričakovane razmere. S preventivnimi ukrepi, kot je priprava nujne zaloge hrane in vode, lahko prispevamo k večji prehranski varnosti svoje družine in lažje premagamo krizne razmere.

Dogodki, kot so pandemija covida-19 ali poplave, ki so leta 2023 prizadele velik del Slovenije, jasno kažejo, kako hitro lahko nepričakovane razmere zamajejo prehranski sistem in omejijo dostop do osnovnih življenjskih potrebščin, kot sta hrana in voda.

Uprava RS za zaščito in reševanje priporoča pripravo zaloge hrane in vode, ki v primeru motenj v prehranskem sistemu omogoča prebivalcem samozadostnost za 30 dni.

Naši predniki so si pripravljali ozimnico, s katero so se oskrbeli z živili za zimsko obdobje in čas pomanjkanja. Konzerviranje domačih pridelkov in shranjevanje živil z daljšim rokom uporabnosti je bilo še pred nekaj desetletji nepogrešljiv del vsakdana.

Danes, ko je hrana široko dostopna v trgovinah in restavracijah, ta tradicija počasi tone v pozabo. A prav odvisnost od nemotenega delovanja oskrbovalnih verig nas lahko postavi v ranljiv položaj, ko dostopnost hrane ni več samoumevna.

Raziskava v okviru magistrskega dela na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani

Na Oddelku za živilstvo Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani, smo v okviru magistrskega dela izvedli raziskavo, ki je zajela reprezentativni vzorec 815 prebivalcev Slovenije, starejših od 18 let, in s katero smo ugotavljali njihovo pripravljenost na krizne dogodke.

Ne poznamo priporočil

Rezultati raziskave so pokazali, da večina Slovencev ni seznanjena z nacionalnimi priporočili za pripravo nujne zaloge hrane, katerih cilj je zagotoviti prehransko varnost v primeru izrednih razmer. Pozna jih manj kot petina sodelujočih (19 odstotkov).

Večina gospodinjstev ima zalogo hrane predvsem iz praktičnih razlogov, na primer, da se izognejo vsakodnevnemu nakupovanju. Z mislijo na nepričakovane dogodke pa zalogo hrane skladišči le manjši delež prebivalcev, zgolj 12 odstotkov.

Nepričakovano, a ne nemogoče

Le 12 odstotkov sodelujočih v raziskavi meni, da obstaja velika verjetnost nastanka izrednih razmer. Večina ocenjuje, da niso močno ogroženi zaradi naravnih ali drugih nesreč, a poročila uprave za zaščito in reševanje kažejo drugačno sliko.

Glede na oceno ogroženosti posameznih slovenskih regij so prebivalci Slovenije posebej izpostavljeni nesrečam z nevarnimi snovmi, nalezljivim boleznim in potresom.

Za lastno varnost smo odgovorni sami

V okviru raziskave smo preverili, na koga bi se prebivalci Slovenije zanesli pri preskrbi s hrano v kriznih razmerah. Kar 59 odstotkov sodelujočih meni, da bi za to poskrbeli trgovci, 49 odstotkov zaupa v pristojne lokalne in državne institucije, 46 odstotkov pa bi se jih zaneslo na pomoč sorodnikov, sosedov in prijateljev.

Le 39 odstotkov jih ocenjuje, da bi člani njihovega gospodinjstva lahko sami poskrbeli za preskrbo s hrano.

Čeprav državne institucije nosijo pomemben del odgovornosti za pomoč državljanom v izrednih razmerah, so njihove zmogljivosti pogosto omejene. Pomanjkanje pripravljenosti posameznikov lahko dodatno oteži celovito obvladovanje kriznih razmer.

Ključno je, da vsak prevzame del odgovornosti in se ustrezno pripravi na morebitne naravne nesreče ali druge krizne dogodke.

S pripravo nujne zaloge hrane ne skrbimo le za lastno prehransko varnost, temveč prispevamo k učinkovitejšemu obvladovanju izrednih razmer v celotni skupnosti.

Kaj imamo na zalogi?

V shrambah slovenskih gospodinjstev so najpogosteje večje zaloge sladkorja, soli, jedilnega olja, marmelade in rdeče pese v kisu. Manj pogosto najdemo prepečenec, embalirano vodo, mesne omake v pločevinkah, sadno-žitne ali beljakovinske ploščice in suhi kvas.

Če bi nastopile krizne razmere, bi bili skoraj vsi sodelujoči v raziskavi s svojimi zalogami živil z daljšim rokom uporabnosti dobro preskrbljeni za vsaj en teden. Podatki o zalogah tekočine, zlasti embalirane vode, pa so skrb vzbujajoči.

(Pre)majhne zaloge tekočine

Uprava za zaščito in reševanje priporoča, da ima vsaka oseba zalogo vode za najmanj tri dni. V skladu s priporočili vsak posameznik potrebuje približno 7,5 litra vode na dan: 2,5 litra za pitje, 3 litre za pripravo hrane in 2 litra za osnovno higieno.

Velik delež prebivalcev Slovenije nima zalog tekočine niti za en dan. 

Raziskava je pokazala, da so zaloge tekočine v slovenskih gospodinjstvih pomanjkljive. Kar 39 odstotkov gospodinjstev nima zadostnih zalog embalirane vode in drugih pijač, da bi z njimi lahko zadostili osnovnim fiziološkim potrebam za vsaj en dan (2,5 litra na osebo).

Če upoštevamo še druge potrebe po tekočini (skupaj 7,5 litra na osebo na dan), pa se delež gospodinjstev brez zadostnih zalog tekočine za vsaj en dan poveča na kar 81 odstotkov. 

Načrt za pripravo nujne zaloge

Če do zdaj še niste razmišljali o pripravi nujne zaloge hrane, lahko sledite nekaj preprostim korakom.

1. Začnite z zalogo za vsaj tri dni

Prvi korak do prehranske varnosti je priprava zaloge hrane in vode, ki bo zadostovala za preskrbo gospodinjstva za vsaj tri dni.

2. Ustvarite pestro zalogo živil z daljšim rokom uporabnosti

V nujno zalogo vključite predvsem trajna živila, ki jih ni treba hraniti v hladilniku ali zamrzovalniku, saj bi ob izpadu elektrike lahko postala neprimerna za uživanje.

Vključite pester nabor različnih skupin živil z daljšim rokom uporabnosti, ki jih radi uživate, na primer:

• žitni izdelki: testenine, moka, riž, prepečenec, kosmiči in žita za zajtrk;
• mesni izdelki: mesne paštete, konzervirane mesne omake, suhe salame;
• ribji izdelki: konzerve z ribami, ribje paštete;
• mleko in mlečni izdelki: trajno mleko, mleko v prahu, trdi siri;
• stročnice: suh ali konzerviran fižol, grah, čičerika, leča;
• sadje: suho sadje, kompoti, marmelade;
• zelenjava: vložena zelenjava, kislo zelje, krompir;
• oreški: orehi, lešniki, mandlji;
• olja: oljčno, sončnično, olje oljne ogrščice.

3. Ne pozabite na tekočino

Pripravite zalogo embalirane vode za najmanj tri dni. Čeprav je pitna voda iz pipe v Sloveniji običajno kakovostna, vam lahko zaloga embalirane vode pride prav ob okvarah vodovodnega omrežja, onesnaženju ali drugih motnjah. 

4. Upoštevajte potrebe vseh družinskih članov 

Prilagodite zalogo hrane potrebam vseh članov gospodinjstva. Bodite pozorni na alergije, intolerance in prehranske zahteve najbolj ranljivih članov družine, kot so dojenčki in starejši.

5. Upoštevajte načelo "prvi notri, prvi ven"

Da bi zmanjšali količino zavržkov in zaloge ohranili sveže, živila iz zaloge redno vključujte v vsakodnevno prehrano. Vedno najprej porabite tista živila, ki so v zalogi najdlje. 

6. Postopoma povečujte zaloge

Ko ustvarite osnovno zalogo hrane in vode za tri dni, jo postopoma nadgrajujte glede na svoje zmožnosti in razpoložljiv prostor. Prizadevajte si za zalogo, ki bo zadostovala za en teden, še bolje pa za 10 do 14 dni ali več.

Avtorice: Nina Križnik, dr. Jasna Bertoncelj, dr. Tanja Pajk Žontar