Kadmij: največ ga je v morski hrani

5. maj 2022

Kadmij je naravno prisotna kovina v zemeljski skorji, ki se v industriji uporablja v različne namene. Kot onesnaževalec okolja prehaja v prehransko verigo iz naravnih virov ter iz industrijske in kmetijske dejavnosti. Za ljudi je strupen. V zadnjih desetih letih je Evropska komisija izdala več zakonodajnih zahtev, ki so prispevale k manjši onesnaženosti hrane s kadmijem na trgu EU.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kadmij je v zraku, vodi in zemlji

Kadmij je v zraku, vodi in zemlji, tudi v cigaretnem dimu. V okolje se širi z vulkanskimi izbruhi, požari v naravi ter z erozijo in preperevanje kamnin. K okoljskemu onesnaževanju s kadmijem pa največ prispevajo industrijske dejavnosti, kot so rudarstvo, kovinska industrija, industrija plastike in premazov, sežigalnice (najdemo ga v premogu in nafti, lesu) in odlagališča odpadkov. Uporaba umetnih fosfatnih gnojil v kmetijstvu še dodatno onesnažuje zemljo. Je tudi stranski proizvod pri pridobivanju cinka.

Kadmij je toksičen in dokazano rakotvoren

Kadmij je dokazano rakotvoren, IARC (Mednarodna agencija za raziskovanje raka) ga je uvrstila v kategorijo I. Kopičenje kadmija v ledvicah povzroči okvaro ledvic, kopičenje v drugih delih telesa pa povzroča motnje v metabolizmu kalcija in vitamina D.

Iz prebavnega traku človeka se v telo prenese 3-5% količine vnesenega kadmija in ta se v največji meri nalaga v ledvicah, nekaj pa še v drugih organih, manj pa v mišičnini. Na višjo stopnjo prehoda v telo vpliva tudi nizka koncentracija železa in kalcija v telesu. Večina kadmija pa se izloči v z blatom. Nakopičen kadmij ostaja v telesu tudi do 30 let.

Drugi škodljivi učinki kadmija

Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC) ga je uvrstila v kategorijo I. Kopičenje kadmija v ledvicah povzroči okvaro ledvic, v drugih delih telesa pa povzroča motnje pri presnovi kalcija in vitamina D.

Iz prebavnega trakta v telo preide od 3 do 5% vnesenega kadmija, ki se v največji meri nalaga v ledvicah, nekaj v drugih organih, manj pa v mišicah. Na višjo stopnjo prehoda v telo vpliva majhna koncentracija železa in kalcija v telesu. Večina kadmija se izloči z blatom, nakopičen pa ostaja v telesu tudi do 30 let.

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je 2009 preučila vsebnost kadmija v približno 140.000 vzorcih živil, odvzetih v EU.

V znanstvenem mnenju je zapisala, da k prehranski izpostavljenosti kadmiju prispevajo naslednje skupine živil:

• živila z največ kadmija: morske alge, ribe (predvsem morske) in morski sadeži, čokolada oziroma kakav, divje gobe, oljnice, užitna drobovina živali;
• v prehrani zelo razširjena živila: žita in žitni izdelki, zelenjava, oreški, zrna stročnic, škrobaste korenovke ali krompir, meso in mesni proizvodi.

V manj kot 5% pregledanih vzorcev je bila količina kadmija nad najvišjo dovoljeno mejo, kljub temu pa je skrb vzbujajoča razpršenost majhnih koncentracij te kovine v številnih živilih, ki jih uživamo vsak dan. EFSA je zato predlagala različne ukrepe za zmanjšanje izpostavljenosti kadmiju.

Evropska komisija je nato do leta 2019 je sprejela vrsto zakonodajnih ukrepov: zmanjšanje predpisane največje koncentracije kadmija v živilih; določitev največje koncentracije v fosfatnih umetnih gnojilih; predpisano preverjanje vsebnosti kadmija v prsti; predlogi dobrih kmetijskih praks in priporočil potrošnikom o količinah in ravnanju z določenimi živili.

S sprejetjem teh ukrepov in z vseevropskim monitoringom vsebnosti kadmija do konca leta 2018 naj bi dosegli še sprejemljiv tedenski vnos, ki ne vpliva bistveno na zdravje in ne presega 0,0025 miligramov kadmija na kilogram telesne teže. Za 70 kg težkega človeka to pomeni največ 0,175 mg kadmija na teden.

Kako se izogniti prevelikemu vnosu kadmija?

Na teden ni priporočljivo pojesti več kot 200 gramov rib.

Večkrat posezimo po gojenih ribah in morskih sadežih, ker je njihovo okolje nadzorovano in rezultati monitoringov kažejo, da je v njih manj kadmija.

Ribe in morske sadeže dobro očistimo drobovine, ker je v njej največ kadmija.

Otroci so najbolj ranljiva skupina, zato razmislimo o količini čokolade in kakava, ki jo ponujamo otrokom.

V ekološkem kmetovanju so umetna mineralna gnojila prepovedana, zato je tudi obremenjenost s kadmijem manjša.

Poskrbimo, da s hrano zaužijemo dovolj kalcija in železa.

Besedilo: Marjana Peterman