Je pot v brezgotovinsko družbo res neizogibna in edina prava?
20. marec 2019
Vprašanje brezgotovinske družbe ni le vprašanje uporabe bankovcev in kovancev v prihodnosti. Povezano je z uporabo tehnologij in novih načinov plačevanja, varnosti podatkov, (finančne) vključenosti različnih družbenih skupin, dostopa do denarja v primeru naravnih in drugih nesreč, pa tudi in predvsem osebne svobode oziroma nadzora nad vedenjem posameznika in celotne družbe.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Je gotovina res že pozabljena?
Kljub hitremu razvoju na področju finančne digitalizacije in novih, virtualnih načinov plačevanja, je gotovina še vedno najbolj razširjeno plačilno sredstvo na vseh celinah. Vsak jo lahko uporablja, ni vezana na tehnologijo, je poceni za končnega uporabnika in zagotavlja anonimnost.
Po podatkih Evropske centralne banke (ECB) je bilo leta 2016 skoraj 80 odstotkov vseh transakcij v evroobmočju opravljenih z gotovino (54 odstotkov vrednosti). Drugo najpogostejše plačilno sredstvo so bile kartice z 19 odstotki transakcij (39 odstotkov vrednosti). Slovenija je poleg držav južnega evroobmočja ter Nemčije in Avstrije med tistimi, kjer gotovino uporabljamo najpogosteje, najmanj priljubljena pa je na Nizozemskem, v Estoniji in na Finskem, kjer jo uporabijo le pri polovici plačil.
Največ gotovinskih plačil opravimo na tržnicah, v barih in restavracijah, najmanj v hotelih in drugih nastanitvah. Povprečen Evropejec nosi v denarnici 65 evrov gotovine, kar 93 odstotkov nas ima vsaj eno plačilno kartico. Sprejetost kartic je pri ponudnikih blaga in storitev visoka, več kot 70-odstotna, pri nas celo več kot 80-odstotna.
Evropa še vedno potrebuje gotovino
V Evropski centralni banki (ECB) menijo, da argumenti za brezgotovinsko družbo ne zdržijo resne presoje. Poleg tega večina prebivalcev evroobmočja nasprotuje brezgotovinski družbi, zato je stališče ECB, da jim mora biti omogočeno tako gotovinsko kot brezgotovinsko plačevanje.
To stališče temelji na štirih načelih:
- tehnološke varnosti,
- učinkovitosti,
- tehnološke nevtralnosti
- svobode prebivalstva pri izbiri načina plačevanja.
Glavna naloga ECB je cenovna stabilnost, ki jo centralna banka uravnava z ustreznimi rezervami in količino denarja v obtoku. Če bi opustili gotovino, bi bili državljani EU odrezani od edinega nevtralnega denarja, denarja centralne banke. ECB bo zato še naprej zagotavljala gotovino v obtoku in hkrati podpirala razvoj integriranih, inovativnih in konkurenčnih plačilnih rešitev v evrskem območju. Če bo nekoč gotovino v celoti zamenjal elektronski način plačevanja, mora ta odločitev temeljiti na odločitvi prebivalstva in ne sme biti posledica moči lobističnih skupin.
Vir: ECB, 28. april 2017.
Švedi prvi na poti v popolno digitalizacijo
Najbližje brezgotovinski družbi je verjetno Švedska, kjer z gotovino opravijo le še petino vseh plačil. Večina bank ne izdaja gotovine in ne omogoča gotovinskega plačevanja oziroma zanj zaračunava visoke stroške, bankomatov je vedno manj. Spletno bančništvo uporablja 85 odstotkov švedskih uporabnikov spleta, kar je dvakrat več kot pri nas, a manj kot na Islandiji in Norveškem, kjer je uporabnikov 94 odstotkov. Za primerjavo, v Črni gori spletno banko uporabljata le dva odstotka, na Kosovu pa le en odstotek uporabnikov spleta.
Gotovino zavračajo tudi švedski trgovci, kar so izkusili tudi nekateri sodelujoči v naši spletni anketi. Ponudniki kot razloge za to navajajo manjše stroške in hitrejše poslovanje, večjo varnost v primeru ropov in vlomov, verjetno je eden od razlogov tudi bolj sproščeno zapravljanje kupcev. Manj zadovoljni so nekateri zaposleni v restavracijah in barih, saj ne dobivajo več napitnin (nekateri delodajalci jih sicer omogočajo pri plačilih s karticami in celo krijejo transakcijske stroške). Plačilne kartice sprejemajo celo brezdomci, ki prodajajo časopis. Kako se znajdejo ulični umetniki in berači, če jih na Švedskem imajo, nam ni uspelo izvedeti.
Najpogostejše plačilno sredstvo so kartice, ki pa jih dohitevajo aplikacije na pametnih telefonih. Najbolj priljubljena je Swish, saj jo uporablja že šest milijonov in pol od malo manj kot deset milijonov Švedov. Plačila z njo so izvedena v le nekaj sekundah, uporaba je za fizične osebe brezplačna, za podjetja pa plačljiva. In če mobilna plačila že poznamo tudi pri nas (na primer mBills), poglejmo še v prihodnost: na Švedskem se je nekaj tisoč posameznikov že odločilo za vsaditev podkožnega čipa, ki omogoča tudi plačevanje.
Švedske težave
Zdi se, da se Švedi v brezgotovinsko družbo podajajo prehitro. Nezmožnost plačevanja z gotovino prinaša hude težave starejšim prebivalcem in drugim ranljivim skupinam, ki so iz različnih razlogov omejene pri uporabi tehnologije. Starejše je strah prihodnosti, ko morda nikjer več ne bodo mogli plačevati z gotovino, modernih načinov plačevanja pa ne znajo uporabljati ali jim ne zaupajo. Vse to povzroča izključenost določenega dela prebivalstva, poleg starejših še priseljencev, pritožujejo se tudi turisti, saj nekateri plačilni sistemi na Švedskem delujejo le z lokalnimi plačilnimi karticami.
Težav se zavedajo tudi v švedski centralni banki, kjer so pozvali k počasnejšemu prehodu v družbo brez gotovine. Skrbita jih izključenost določenih socialnih skupin ter možnost prevar in zlorab podatkov, verjetno pa tudi povečana moč poslovnih bank v primeru, da bi država prenehala izdajati gotovino. V ta namen so oblikovali poskusni projekt virtualne valute e-krona, s katero bi ohranili nadzor nad količino denarja v obtoku. E-krona je alternativa zasebnemu kartičnemu sistemu, ki naj bi delovala enako kot gotovina – dostopna bi bila vsem, omogočala bi takojšnja plačila, v primeru nesreč ali kriz pa bi zagotavljala večjo stabilnost.
Digitalni panoptikum
Predstavljajte si, da plačila v gotovini niso več mogoča, vsak vaš nakup pa je nekje zabeležen. Kdo ima dostop do teh podatkov, kako so varovani, se v praksi prodajajo in zlorabljajo? Bi svoje vedenje spremenili zaradi zavedanja, da ste opazovani in boste morebiti kaznovani?
V naši spletni anketi le malo manj kot osem odstotkov sodelujočih meni, da zloraba podatkov v brezgotovinski družbi ni verjetna. Tretjina jih meni, da bi bile zlorabe občasne in ne sistemske, petina pa, da bi bili podatki v škodo posameznika uporabljeni v določenih primerih, kot so dražja zdravstvena zavarovanja za kadilce. Največ, skoraj 35 odstotkov vprašanih, meni, da bi se podatki v celoti uporabljali za sistemski nadzor vedenja posameznika.
Na vprašanje "Kakšne spremembe bi po vašem mnenju prinesla brezgotovinska družba", so anketiranci najpogosteje navedli: manj sive ekonomije, utaje davkov in kriminala, hitrejše poslovanje, pa tudi manj svobode in zasebnosti, popoln nadzor, spletni kriminal, zlorabe, manipulacije, pretirano zapravljanje in prezadolženost, težave za starejše in izobčenost posameznikov brez bančnih računov, težave ob izpadu električne energije in drugih nesrečah ali krizah.
Plačilo s kartico je manj "boleče"
Zakaj nam gre kartica "lažje" iz rok kot gotovina? Večina ljudi dogodkom v prihodnosti daje manjši pomen kot tistim tukaj in zdaj. Pri plačilu s kartico je pozornost usmerjena na nakup in užitek, posledice pa potisnemo v prihodnost, včasih se celo pretvarjamo, da nas ne zadevajo. Podobno se nam zgodi, ko se januarja odločimo za hujšanje, ker želimo imeti poleti dobro postavo. Ko pa zagledamo slastno tortico, si jo vseeno privoščimo, čeprav vemo, da bomo odločitev obžalovali.
Fizični denar naredi plačilo bolj resnično, koncept gotovine je izjemno pomemben tudi za otroško razumevanje denarja. Otrok, ki ima desetevrski bankovec, si lahko predstavlja, kaj si z njim lahko kupi in razume, da po nakupu denarja ne bo več. Vprašanje je, ali bo to razumel tudi pri plačilu s kartico ali mobilno aplikacijo. Kako se bo naučil nadzorovati svoje želje in sprejemati odločitve?
Nadzor nad prihranki
Z izključno digitalnim denarjem bi lahko centralne banke z negativnimi obrestmi "spodbujale" k trošenju privarčevanih sredstev. Po mnenju Egona Zakrajška, slovenskega ekonomista pri ameriški centralni banki, je tak scenarij neizogiben. Za časopis Finance je povedal, da bi centralna banka za spodbujanje gospodarstva začela zaračunavati ležarino za denar na računih. Zdaj tega ne more narediti, "ker bi varčevalci pobrali denar in imeli gotovino. Ampak če ni gotovine, tega ne moreš narediti. Kaj boš torej naredil? Denar boš zapravil! In to je natančno to, kar bo spodbudilo gospodarstvo".
Izkušeni vlagatelji bi se lahko zatekli k alternativnim oblikam varčevanja, račun pa bi plačali povprečni potrošniki oziroma varčevalci, ki bi bili prisiljeni porabiti svoje prihranke "za višje dobro", ali pa bi se njihova vrednost v času zmanjševala zaradi ležarine ali negativnih obresti.
V družbo brez gotovine vodi več poti. Novi, privlačni in priročni načini plačevanja, kjer vodilno vlogo igrajo pametni telefoni, umikanje bankovcev iz obtoka, uvajanje digitalnih valut centralnih bank. Kaj točno takšna ureditev prinaša, ne vemo, a slutnja popolnoma digitaliziranega sveta nas opozarja, da moramo pri oblikovanju prihodnosti sodelovati vsi. In če je po besedah enega najbolj spoštovanih slovenskih bančnikov (tudi) fizični denar temelj za svobodo, ki ljudem omogoča misliti s svojo glavo, se s tem lahko strinjamo tudi sami. Pri tem ne gre zanemariti zasebnosti, katere vrednosti se vse bolj zavedamo.
Konec izdajanja bankovca za 500 evrov in priljubljenost "nogavic"
Na začetku letošnjega leta so centralne banke prenehale izdajati bankovce za 500 evrov (z njimi sicer lahko še vedno plačujete ali jih zamenjate v Banki Slovenije). Razlog za tako odločitev je po navedbah ECB omejevanje financiranja terorizma.
Morda gre razloge iskati tudi v usmeritvi v brezgotovinsko družbo in želji, da gospodinjstva s trošenjem pripomoremo h gospodarski rasti. Uporaba bankovcev se je v večini razvitih držav v zadnjih letih povečala, kar je presenetljivo, saj naj bi novi načini plačevanja pomenili "konec (papirnatih) valut". Bankovci večjih vrednosti se večinoma ne uporabljajo za plačila, temveč kot oblika varčevanja. Razlog so najverjetneje nizke obrestne mere in splošna negotovost. Prav Slovenci smo tisti Evropejci, ki največ varčujemo v gotovini, kar je potrdila tudi naša anketa – skoraj polovica sodelujočih prihranke hrani "v nogavicah".
Besedilo: Alina Meško
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.