Izbira notranje zidne barve še posebej pomembna za alergike in astmatike

21. julij 2023

Posredujemo opozorila in nasvete NIJZ o uporabi notranjih zidnih barv. Barve na vodni osnovi spadajo med manj nevarne, a previdnost velja tudi pri njihovi uporabi – še posebej za alergike.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Vrste notranjih zidnih barv

Poznamo več vrst notranjih zidnih barv, vsem pa je skupno, da vsebujejo pigment in nosilno tekočino, ki omogoča mešanje in nanašanje barve. Glede na sestavo jih lahko razdelimo v tri skupine:

• Barve, ki imajo vodo za nosilno tekočino (običajno t.i. lateks barve ali akrilne lateks barve);
• Oljne barve kot nosilno tekočino vsebujejo mineralna olja;
• Barve na osnovi organskih topil kot nosilno tekočino uporabljajo hlapne organske substance, ki vključujejo toluen, ksilen, etanol, aceton, in druge.

V zidnih barvah so poleg pigmentov in nosilnih tekočin lahko prisotne tudi druge kemikalije kot npr. sredstva za preprečevanje plesni.

Barve na vodni osnovi spadajo med manj nevarne v primerjavi z barvami na osnovi organskih topil in oljnimi barvami, a vseeno poskrbite, da:

• barvami ne pridejo v stik otroci in domače živali;
• je prostor, ki ga barvate dobro prezračen: odprite vrata in okna, ter si pogosto privoščite odmor;
• nosečnice, dojenčki in manjši otroci ne vdihavajo hlapov barv;
• ostanke barv shranjujete nedosegljive otrokom, oziroma da jih varno odstranite tako, kot je zapisano na embalaži.

Ali lahko notranje zidne barve povzročajo zdravstvene težave

Zidne barve lahko dražijo kožo. Če jih zaužijete, lahko povzročijo želodčne težave ali bruhanje. Hlapi zidnih barv lahko dražijo sluznice oči, nosu in grla, kar preprečujemo z zračenjem in odmori. Če svež zrak ne pomaga, se oprhajte s toplo vodo in si umijte lase. 

Barve na osnovi topil so na koži ali pri zaužitju bolj dražilne, kot barve na osnovi vode ali olja. Vdihavanje hlapov barve na osnovi topil ob daljši izpostavljenosti lahko povzroči glavobole, omotico in slabost.

Alergiki in astmatiki naj bodo posebej previdni

Ali v zaprtih prostorih pogosto kašljate, težko dihate in smrkate? Obstaja možnost, da ste alergični na zidno barvo, še posebej, če imate že sicer potrjenih več alergij ali astmo.

Nekatere barve lahko ob stiku s kožo povzročajo srbeč izpuščaj, celo kontaktni dermatitis, pri katerem koža oteče, se izsuši, srbi in pordi.

Alergični na barvo za stene, lahko spremljajo simptomi, kot so draženje žrela, krči v očeh, solzenje, kašelj, slabost.

Alergija se lahko pojavi ob kateri koli vrsti barve, še zlasti pogosta pa je pri barvah visokega sijaja, ki vsebujejo topila, medtem ko je pri barvah na podlagi vodnih disperzijskih veziv verjetnost alergijskih simptomov veliko manjša.

V primeru preobčutljivosti na vonj barvila za stene se izogibajte bivanju v prostorih, kjer je prisoten tak vonj. Pri barvanju se izogibajte stiku z barvilom na obrazu, rokah in drugih delih telesa.

Pomembna je tudi primerna osebna zaščita (zaščitna obleka, očala in rokavice) ter temeljito zračenje prostora tako med barvanjem kot tudi med sušenjem.