Intervju z doc. Dr. Nado Rotovnik Kozjek o zdravi in uravnoteženi prehrani

11. februar 2016

Ker je vedno več mitov, kako se moramo prehranjevati, ki nam jih `prodajajo´ oglaševalci, kvazistrokovnjaki, smo na pogovor povabili doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani, strokovnjakinjo za klinično prehrano. V pogovoru smo se dotaknili številnih aktualnih tem. Kaj pravi o `superživilih´ in dodatkih h prehrani ter razstrupljanju telesa? Kaj o uživanju sedaj kar spornega rdečega mesa – naj ostane na jedilniku? Vprašali pa smo jo tudi, ali se res lahko telo zakisa? Preberite, kaj je odgovorila priznana strokovnjakinja!

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Prehrana je pomembna predvsem za preživetje, a odločilno vpliva tudi na naše počutje in zdravje. Žal pa pogosto iščemo bližnjice in uživamo dopolnila, t. i. "superživila", pri katerih je super le cena, sledimo modnim načinom prehranjevanja, ob tem pa pozabljamo, da ni nadomestka, diete, ki bi bila boljša, kot je uravnotežena prehrana.

Pogovor s strokovnjakom

Ker je vedno več mitov, kako se moramo prehranjevati, ki nam jih `prodajajo´ oglaševalci, kvazistrokovnjaki, smo na pogovor povabili doc. dr. Nado Rotovnik Kozjek, dr. med., z Onkološkega inštituta v Ljubljani, strokovnjakinjo za klinično prehrano. V pogovoru smo se dotaknili številnih aktualnih tem.

Tudi Slovencev niso zaobšle civilizacijske bolezni in marsikatera ima svoj izvor prav v nepravilni prehrani. Kakšna naj bi bila danes sploh zdrava prehrana povprečno aktivnega odraslega Slovenca oz. Slovenke? Kaj mora biti v naši prehrani in čemu se je dobro izogniti?

"Prehrana je življenjsko pomembna. Zavedati se moramo, da s prehrano vnašamo v telo energijo in hranila, ki predstavljajo presnovne substrate ter so vpletena v vse življenjske procese. Vse življenjske funkcije so odvisne od energije. Rast in popravljalni procesi so odvisni od uporabe beljakovin in drugih hranil. Življenje posameznih celic je odvisno od vode in kisika, ki prihaja iz zraka. Vitamini in minerali prihajajo iz živih bitij in zemlje ter krožijo v naravi. Brez zadostne prehrane ali neuravnoteženega vnosa presnovnih substratov nastajajo presnovne motnje, ki povzročajo bolezni, stradanje in končno tudi smrt.« Ta zapis povzema uvodnik v ameriški reviji za klinično prehrano, objavljen leta 2003, ki skuša odgovoriti na vprašanje, kaj je prehrana in zakaj je pomembna. Ker je prehrana tako življenjsko pomembna, so razvejitve prehranskih ved številne. Večina je na področju biologije, nekatere segajo tudi na področje psihologije, sociologije in druga področja, ki obravnavajo vprašanja prehrane in življenja. Za zdravje pa je ključno, da razumemo medicinski pomen prehrane, ker je vnos hranil lahko vzrok ali pa tudi posledica dogajanj v telesu. Šele ko razumemo ta uvod, lahko odgovorimo, kaj je ključno prehransko sporočilo za zdravje povprečno aktivnega odraslega Slovenca ali Slovenke. Pomembno je, da upošteva prehranska priporočila, ki veljajo za odraslo populacijo, da uživa kvalitetno lokalno pridelano hrano in ob telesni dejavnosti upošteva tudi osnovne napotke za športno prehrano. Če je naša osnovna prehrana dobra in ni bilo ugotovljeno, da nam primanjkuje mikrohranil, ne potrebujemo nobenih prehranskih dopolnil."

Kakšno škodo lahko povzroči zdravju trženje nekaterih živil, pa tudi modne težnje v prehranjevanju? Na primer v modi je dieta brez glutena, pri obiskovalcih fitnes klubov pa dieta z malo ogljikovih hidratov ter veliko beljakovin, spet drugi prisegajo na vegansko prehrano?

"Uravnotežen vnos presnovnih substratov (hranil) s prehrano zagotavlja normalno delovanje telesa. Večina modnih diet in drugi prehranski trendi pomenijo enostranski način prehranjevanja, ker iz prehrane nekaj izločimo ali s kakšno stvarjo pretiravamo. Pred odločitvijo, ali človek potrebuje usmerjeno prehransko podporo ali ne, je treba opraviti prehransko in presnovno diagnozo. Sledenje modernim prehranskim trendom brez ustrezne prehranske obravnave in po nasvetu strokovno nekvalificiranih svetovalcev je lahko za zdravje škodljivo. Za posebne načine prehranjevanja je namreč potrebno relativno obsežno znanje o prehrani in nekdo, ki se na primer prehranjuje vegansko, lahko le z ustreznim znanjem ve, kako zadostiti vsem potrebam telesa po hranilih v sprejemljivi zdravi meri."

In omenjenim modnim muham sledijo še t. i. `superživila´ in prehranska dopolnila? Ali jih res moramo uživati za izboljšanje zdravja? Kdaj oz. kdo naj sploh uživa prehranska dopolnila?

"V znanem oxfordskem slovarju je kot `superživilo´(superfood) opredeljeno tisto, ki vsebuje veliko hranil in je posebej koristno za zdravje in dobro počutje. Takšnih živil je v naravi veliko, številna so tudi relativno poceni. Na primer zelje, jabolka ipd. V praksi pa je `superživilo´ marketinški izraz za živilo, ki naj bi imelo zdravstven učinek. Čeprav te trditve praviloma niso potrjene v praksi, prodajalci predvidevajo, da bodo posamezniki kupili to živilo zaradi napovedanega zdravstvenega učinka. Tudi angleška skupina za raziskave raka je opozorila na nekorektno uporabo strokovnega izraza `superživila´ za živila, ki zmanjšajo tveganje, da bomo oboleli za rakom in imajo sposobnost za zdravljenje različnih bolezni. Nobeno živilo, četudi vsebuje veliko hranil, koristnih za zdravje, ne more nadomestiti kvalitetne in uravnotežene vsakodnevne prehrane."

Kaj pa menite o oglasnih sloganih, ki nas `pozivajo´, naj se razstrupimo, naj odpravimo zakisanost? 

"V telesu je kislo-bazično ravnovesje zelo tesno in je dobro regulirano. Z običajno prehrano praktično ne vplivamo na to ravnovesje, kajti človeško telo je dobro opremljeno za uravnavanje viška kislih ali bazičnih snovi. Dokler je prehranski vnos takšen, da zadosti potrebam telesa, bo organizem sam uredil te probleme. Na telesno acido-bazno ravnovesje pa lahko vplivamo s farmakološkim vnosom baz ali kislin v obliki zdravil. Pri nekaterih bolezenskih stanjih, na primer pri odpovedovanju ledvic, bolnikom predpišemo zdravila, ki jim zagotovijo večji vnos bazičnih snovi. Kadar pa smo zdravi in je naše presnovno stanje stabilno, z »zakisanjem« nimamo nobenih težav, umetno poseganje v to stanje pa je lahko za zdravje tudi nevarno.

Podobno je z razstrupljanjem. Najmanj `strupov´ se bo v organizmu tvorilo takrat, kadar bo vnos hranil takšen, kot ga potrebuje posameznik v danem trenutku glede na svoje potrebe. Če posameznik uživa pretirane količine posamezne snovi, ki je ne potrebuje, ali pa mu kakšne primanjkuje, se v telesu tvorijo produkti, ki mu ne koristijo in bi jih lahko imenovali tudi `strupi´. Torej, da bo stanje v telesu čim manj `strupeno´n, mora biti presnovno stanje stabilno, za kar pa je treba poskrbeti z uravnoteženim vnosom hrane. Vsak dan!"

Kako pa lahko na naše zdravje vplivajo večkrat ponavljajoče se intenzivne shujševalne kure, ki bodo ob bližajoči se pomladi spet postale aktualne? 

"Te diete so nezdrave. Psihologi so dobro opisali vedenjska stanja, ki spremljajo te prehranske manipulacije in barvito opisali njihove psihološke učinke. Na primer "hudičev učinek" je izguba pravega občutka za količino hrane, ki naj bi jo pojedli. Eksperimentalno so namreč dobro prikazali, da se nam takrat, ko želimo omejiti količino hrane, pogosteje pojavi občutek, da smo pojedli preveč. Četudi nismo. Ta občutek nas dela tudi nesrečne. Zato se za tolažbo še dodatno najemo, saj smo se tako ali tako že pregrešili. "Hudič" je torej v tem, da nam že sama misel na prekršek načne samokontrolo. Zato je osnovno priporočilo psihologov, da se ne smemo odločati za preveč restriktivne diete! Hujšanja na hitro torej ni! Dodaten razlog, da se ne odločimo za restriktivno dieto, je tudi duševna utrujenost, ki jo po navadi spremlja."

Rdeče meso, predvsem pa mesni izdelki lahko pomenijo tveganje za razvoj raka, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (SZO). Ali vi kot vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu pacientom odsvetujete uživanje rdečega mesa?

"Za zdaj nimamo nobenih znanstvenih in strokovnih razlogov, na podlagi katerih bi lahko bolnikom odsvetovali uživanje rdečega mesa v okviru priporočil za primeren vnos hranil glede na njihovo zdravstveno stanje. Klinična dietičarka bolniku, ki sicer uživa rdeče meso, svetuje, kako in v kakšni obliki naj ga vključi v prehransko strategijo. Kadar pa bolnik ne mara, ali zaradi osebnih razlogov ne želi uživati rdečega mesa, mu pomaga pri izbiri drugih prehranskih virov, s katerimi bo telesu zagotovil primerno količino hranil, ki jih sicer vsebuje tudi meso. Pri tem je treba znova poudariti, da stroka klinične prehrane osnovnih živil ne označuje kot "boljša" ali "slabša", temveč jih obravnava kot vire energije in posameznih hranil, ki predstavljajo presnovne substrate. In to je tisto, kar mora vedeti potrošnik. Kaj bo vnesel v telo, ko bo zaužil neko živilo ali prehranski izdelek. Ko znamo pogledati s tega vidika, potem ugotovimo, da so v življenju posameznika, zlasti pa bolnika, tudi obdobja, ko mu koristi tudi živilo, ki je polno maščobe ali celo soli. Ker pač telo v nekem trenutku potrebuje koncentrirane energetske vire, ali pa izgublja sol zaradi hudega napora, bolezenskega stanja. Na splošno seveda to ni hrana, ki bi bila primerna za normalno življenje povprečne odrasle populacije in za večino veljajo znana priporočila za uravnotežen prehranski vnos raznovrstnih hranilnih virov. Nimamo podatkov o kancerogenosti, ki bi jo povzročil zmeren vnos rdečega mesa v okviru priporočil."

Kaj oz. kako jesti, da bi čim bolj zmanjšali tveganje za nastanek različnih vrst raka? V medijih na primer večkrat preberemo, da je nekdo z neko dieto premagal raka. Je to sploh mogoče?

"Kancerogeneza predstavlja procese, ki povzročijo nastanek rakaste bolezni. Gre za izjemno kompleksno, pravzaprav zelo zapleteno področje, v katerega so vključeni številni presnovni procesi. Zato ni verjetno, da bi ukrep, kot je sprememba prehrane, lahko pomembno zavrl procese kancerogeneze. Seveda pa to ne velja za primere, ko je prehrana kontaminirana s snovmi, ki so znani karcinogeni zaradi svojega toksičnega učinka. Tako je na primer treba omejiti uživanje kitajskih slanih rib in poskrbeti, da nismo izpostavljeni aflatoksinu. Ta se lahko pojavi pri glivični kontaminaciji žit ali stročnic, ki so shranjene v vlažnih okoljih. Aflatoksin je zelo karcinogen v živalskih modelih in povzroča raka na jetrih pri ljudeh. Lahko pa pride tudi do nenamerne kontaminacije hrane s težkimi kovinami, kot sta kadmij (ta je karcinogen) in živo srebro (tudi to je prav tako potencialno karcinogeno). Te kovine lahko zaidejo v hrano prek akumulacije v prehranjevalni verigi (ribe), lahko se prenesejo iz onesnaženega okolja, v hrano pa pridejo tudi zaradi njihove naravne prisotnosti v zemlji, vodi. Izogibanje tem snovem v prehrani seveda znatno zmanjša možnost za nastanek posameznih vrst raka."

Prizadevanje za vitkost vpliva na našo percepcijo zdravja, še posebej pri ženskah. Pa je vitek človek res bolj zdrav kot nekdo s kilogramom ali dvema preveč, a je v dobri telesni kondiciji?

"Ni nujno. Indeks telesne mase (ITM), ki ponazarja razmerje med telesno maso in višino, je pravzaprav le izračun razmerja med tema dvema meriloma. Ta številka ne ponazarja `zdravstvene´ vsebine telesa (je le statistična povezava med zdravjem zdrave populacije in ITM). Pomembna pa je sestava telesa in razmerja med njenimi masami. Za zdravje je ključna funkcionalna telesna masa. V praksi tako neredko srečamo primere, ko so ljudje sicer vitki, vendar so »sestavljeni« predvsem iz maščobe in vode. Hkrati pa poznamo ljudi z visokim ITM, ki naj bi bili po številčni nomenklaturi pretežki ali celo debeli, vendar imajo velik del zdrave funkcionalne telesne mase."

Prehrana se razlikuje v različnih življenjskih obdobjih. Kaj svetujete našim bralcem, tistim v 30-ih, 50-ih in 70-ih? Na kaj naj bodo še posebej pozorni z vidika ohranjanja dolgoročnega zdravja?

"Na splošno tam nekje do 60-leta veljajo priporočila za prehranski vnos za odraslo dejavno populacijo. Potem pa se nadgradijo s prehranskimi priporočili za starostnike. V praksi to pomeni nekoliko povečan vnos beljakovin; te naj bi bile zastopane tudi v vsakem obroku. Za ženske je priporočljivo, da se začnejo navajati na jedilnik za zrelo obdobje že nekoliko prej, in sicer v letih, ko se začne menopavza. Pri izbiri beljakovinskih živil bodimo pozorni in pazimo, da uživamo beljakovine iz različnih virov, tako rastlinskih kot živalskih."

Že večkrat ste omenili, da brez ustrezne telesne dejavnosti ne moremo ustrezno izkoristiti hranil. Če velja, da moramo že v otroštvu spoznati in osvojiti zdrav način prehranjevanja, velja to tudi za rekreacijo? Kako pogosta telesna dejavnost je optimalna za zdravje?

"Telesna dejavnost omogoči optimalno izrabo hranil, ki jih vnesemo v telo. Na telo ima izjemno ugodne presnovne učinke in je za zdravje enako pomembna kot prehrana. Zato je pomembno, da smo celo življenje telesno dejavni. Svetovna zdravstvena organizacija priporoča vzdržljivostno vadbo vsak dan, skupno pa 300 minut na teden zmerne ali 150 minut bolj intenzivne vadbe. Vsak dan se torej zadihajmo! Temu dodamo še vadbo moči 2-krat na teden. Izbiramo vadbo, ki nas veseli, nam je časovno dostopna in si jo lahko privoščimo.

Zavedajmo se, da je malo vadbe bolje kot nič, tisti, ki so bolj zmogljivi, pa lahko vadijo bistveno več, kot se priporoča."

Za konec še vaše mnenje o tem, ali je danes hrana zlorabljena? Jo zlorabljajo tržniki, jo zlorabljamo sami in se tako morda tolažimo …?

"Prehrana je predvsem pomembna za preživetje. Zato ima organizem številne psihološke zanke, ki mu omogočajo preskrbo s hrano, ko je v težavah, saj si na ta način zagotavlja preživetje. Dandanes v težave pogosto zabredemo sami s svojim življenjskim stilom. Ta je pogost vzrok zlorab hrane, ki jo uporabljamo kot orodje za reševanje osebnih stisk, za umirjanje ob prenapetem življenjskem ritmu in tudi kot sredstvo v medosebnih odnosih. Tako se (pre)pogosto zapletamo v lastne prehranske zanke, kar so seveda ugotovili tudi tržniki, ki iz naših vedenjskih razvad kujejo dobičke."

Avtorica: Jasmina Bevc Bahar