Hitra moda in kje so alternative

2. februar 2023

Tekstilna industrija je, takoj za naftno, druga največja onesnaževalka okolja na svetu. V zadnjih petnajstih letih se je proizvodnja oblačil skoraj podvojila. Ustvari ogromne količine odpadkov. Je eden največjih virov mikroplastike in onesnaževal v vodah.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Po podatkih Programa Združenih narodov za okolje je modna industrija drugi največji globalni porabnik vode. Odgovorna je za približno 10 odstotkov globalnih emisij toplogrednih plinov (več kot mednarodni leti in morske trgovske poti skupaj).

Hitra moda pomeni hitro in "poceni" (po nizki ceni za potrošnike, a okoljski in družbeni stroški niso vračunani v to ceno) narejena oblačila, ki kopirajo trende visoke mode. Problematična je zaradi tempa proizvodnja–nošnja–odpadek, ki ga spodbuja. Ocenjeno je, da se več kot polovica izdelkov hitre mode zavrže v manj kot letu dni. Na leto kupimo vsaj 100 milijard kosov oblačil, zavržemo pa jih kar 92 milijonov ton.

Po količini zavrženega tekstila je Slovenija nad evropskim povprečjem.⁠ Danes Slovenci kupimo 60 odstotkov več oblačil, kot smo jih pred petnajstimi leti. Skoraj tretjino oblačil, ki jih imamo v omari, nikoli ne oblečemo. ⁠Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka smo leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je 11 kg na prebivalca.⁠

Recimo ne hitri modi

Kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo. Pred tem uporabimo, kar že imamo v omari, si v družinskem in prijateljskem krogu izmenjajmo oblačila, kupimo rabljeno oziroma oblačilo popravimo ali ga predelamo. Pri nakupu novega ne iščimo izgovorov, da bomo oblačilo, ko ga ne bomo več želeli, podarili in mu tako zagotovili nadaljnjo rabo, saj se to velikokrat ne zgodi.

V Sloveniji kljub temu, da se kar nekaj tekstila odda v zabojnike za tekstil, izmenja na izmenjevalnicah, odda v humanitarne namene in proda v trgovinah iz druge roke, še vedno veliko tekstila konča v zabojnikih za komunalne odpadke, na odlagališčih ali v sežigalnicah v tujini.

Po podatkih raziskave Obleka naredi človeka smo v Sloveniji leta 2019 zavrgli 25.079 ton oblačil oz. 12,3 kg na prebivalca. Evropsko povprečje je 11 kg na prebivalca.⁠

Kupovanje iz druge roke

Najcenejša in okolju najbolj prijazna izbira je izmenjava oz. nakup iz druge roke. Nakup iz druge roke pomeni, da smo se odpovedali nakupu novega oblačila in s tem zmanjšali pritisk na okolje, saj smo podaljšali življenjsko dobo staremu oblačilu.

Ponovna uporaba je eden od ključnih elementov vse bolj uveljavljenega krožnega gospodarstva in jo označujemo kot primarno strategijo ravnanja s tekstilnimi odpadki.

Trgovine z oblačili iz druge roke v Sloveniji

V svojem lokalnem okolju poiščimo ponudnike oblačil iz druge roke, najbolje je, če ponujajo oblačila, zbrana v Sloveniji (npr. Zavod Knof – Stara šola, Zavod Korak naprej, Reinkarmika, Ropotarnica, centri ponovne uporabe …). Vedno več ponudnikov (posameznikov in organizacij) pa oblačila iz druge roke ponuja tudi na spletnih straneh in družbenih omrežjih.

V slovenskih trgovinah z oblačili iz druge roke velikokrat nudijo tudi rabljena oblačila iz drugih držav. S kupovanjem pri njih podpiramo mednarodno trgovino z rabljenimi oblačili in pomagamo drugim državam, da rešujejo svojo težavo prevelike količine tekstilnih odpadkov.

Bodimo pozorni, ali prodajajo nova oblačila

Če naletimo na nova oblačila, to največkrat pomeni, da so bila odkupljena neposredno od blagovnih znamk – te so odvečne zaloge prodale trgovinam iz druge roke, namesto da bi jih primerno zavrgle oz. prodale same.

Med oblačili te vrste pa bomo redko našli kose prestižnih blagovnih znamk, saj te odvečno zalogo raje odvržejo na odlagališča ali v sežigalnice in tudi na ta način ohranjajo visoko ceno, ki jo njihovi kosi dosegajo na trgu.

Dejstvo je, da imamo danes na svetu več oblačil, kot jih potrebujemo, da bi dostojno oblekli vse ljudi na svetu, zato je smiselno, da se njihova proizvodnja zmanjša, da postane bolj kakovostna in da se močno podaljša življenjska doba oblačilom, tudi s popravili, predelavo in izmenjavami.

Kam z oblačili, ki jih ne želimo več

Ko opazimo, da so omare polne oblačil in nimamo več pregleda, kaj vse se skriva v njih, je čas za ukrepanje. A preden oblačilo postane odpadek, je še veliko drugih možnosti.

Najprej razmislimo, ali ne bi kakšnemu kosu, ki ga že dolgo nismo oblekli, vseeno dali drugo priložnost. Mogoče ga lahko predelamo v kaj, kar nam bo bolj všeč? Če pa oblačila res ne želimo več nositi oz. nam ni več prav, imamo več možnosti.

Prodaja na spletu

Prodaja na spletu zahteva nekaj priprav in seveda časa. Možna je na spletnih platformah, v spletnih trgovinah z rabljenimi oblačili ali v Facebook skupinah.

Komisijske prodajalne

V Sloveniji je nekaj komisijskih prodajaln, ki načeloma sprejemajo omejeno količino sezonskih in lepo ohranjenih oblačil.

Izmenjava in nošenje oblačil iz druge roke

Izmenjava in posledično nošenje oblačil iz druge roke nista več tabu, ampak (skoraj) trend. V zadnjih letih se z organizacijo takšnih dogodkov ukvarja vse več društev. Oblačila lahko menjamo tudi v krogu prijateljev, širše družine, sosedov.

Donacija organizacijam, ki skrbijo za ljudi v stiski

Oblačila in hišni tekstil lahko doniramo organizacijam, ki skrbijo za ljudi v stiski (Rdeči križ Slovenije, Karitas, Kralji ulice). Velja pa pravilo: prinesimo dobro ohranjena oblačila, ki jih lahko uporabniki oblečejo, ne da bi jih morali prej prati in popravljati.

Predelava rabljenega tekstila

Obstaja kar nekaj posameznikov in organizacij, ki so videli poslovno priložnost v predelavi rabljenega tekstila v povsem nove, unikatne izdelke.

Centri ponovne uporabe

Po Sloveniji je mreža centrov ponovne uporabe (CPU), kamor lahko poleg oblačil prinesemo tudi druge predmete, namenjene ponovni uporabi. Zbirajo uporaben tekstil, poleg njih pa so zbirni centri z zabojniki za tekstil, kamor lahko nesemo vse, kar ni primerno za nadaljnjo uporabo.

Zavetišča za živali

V zavetiščih za živali zbirajo hišni tekstil. Veseli bodo brisač, rjuh, navadnih tankih odej, tudi rabljenih ležišč za pse in muce. Ne sprejemajo pa tekstilij s polnili (blazine, odeje s polnili itd.).

Zabojniki za tekstil

Oblačila lahko, lepo pospravljena v dobro zaprte vreče, oddamo v zabojnike za tekstil. V Sloveniji jih postavlja več zbiralcev.

Oblačila in tekstil, ki jih je nemogoče reciklirati ali podariti

Če so nam na koncu ostala oblačila ali drug tekstil, poškodovana do te mere, da jih je nemogoče uporabiti za karkoli od naštetega, ostaja samo še zabojnik za mešane odpadke. V tem primeru oblačila končajo na odlagališču ali v sežigalnic

Avtorji: Nina Tome, Focus, in Živa Lopatič, Zavod za pravično trgovino, 3MUHE