Embalaža: kaj lahko storimo potrošniki?
14. april 2021
Ozaveščen potrošnik bo izbral izdelke, ki so pakirani v okolju prijaznejše materiale. Še bolj pomembno pa je, da se začnemo zavedati pomena embalaže za večkratno uporabo, saj proizvodnja vedno nove embalaže najbolj prispeva k okoljskemu odtisu.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
V poročilu Zero Waste Europe Reusable vs. Single-use Packaging, ki obravnava razlike med embalažo za enkratno in večkratno uporabo, so med drugim izpostavili tudi različne raziskave, v katerih so primerjali steklo in druge vrste materialov za embalažo (plastika, aluminij, karton …).
Izkazalo se je, da je pri zmerni oddaljenosti kupca od proizvodnje (do 200 km) steklena embalaža že po nekajkratni ponovni uporabi okolju prijaznejša od alternative za enkratno uporabo – ne glede na precej visoke stroške zbiranja in čiščenja pred naslednjo uporabo.
Pred vsakim nakupom se velja tudi vprašati, ali je embalaža pri izdelku sorazmerna njegovi velikosti. Izogibajmo se izbiri izdelkov z dvojno embalažo, prav tako sami ne dodajajmo embalaže, če je izdelek že ustrezno zaščiten oziroma pakiran.
Če bomo lahko izdelek porabili, preden se bo pokvaril, in imamo prostor za njegovo shranjevanje, je smiselna izbira večjega pakiranja (denimo toaletnega papirja, brisač, šamponov in drugih kozmetičnih izdelkov), a predvsem pri hrani bodimo pozorni, da ne bomo okolja obremenjevali z odpadki, ker nam živila ni uspelo porabiti.
Embalažo lahko smiselno ponovno uporabimo tudi doma. Večje škatle iz kartona ali plastike so lahko primerne za shranjevanje in prenašanje različnih predmetov, tudi manjše kose embalaže lahko s pridom uporabimo za shranjevanje drobnih stvari, kot so vijaki ali žeblji, zamaški, elastike in podobno.
Pretiravati seveda ne gre, prej ali slej si na ta način organiziramo vse potrebno, zato je treba pred nakupom premisliti, ali moramo res izdelke domov prinašati v vedno novi embalaži.
Uporabite svojo embalažo
V prihodnosti bomo zagotovo dobili še več primerov in možnosti, da predvsem s tekočinami, geli in drugimi sipkimi izdelki v trgovini napolnimo svojo embalažo. Tukaj veliko vlogo igrajo trgovci, saj si težko predstavljamo množično uporabo sistemov za polnjenje, če bodo na voljo zgolj v manjših specializiranih trgovinah.
V Sloveniji je sicer že 115 trgovin, v katerih je mogoče vsaj določene izdelke kupiti brez embalaže. Dober koncept standardizirane vračljive embalaže bi lahko prispeval k večji varnosti in zaščiti potrošnika pri tovrstnih nakupih.
Zgodba za razmislek
Na koncu omenimo zgodbo, ki smo ji priča v zadnjem letu in je pravzaprav žalosten dokaz, v kako netrajnostni družbi živimo. Zaradi epidemije je mogoče v restavracijah in menzah pripravljeno hrano kupiti samo za domov. Prav vsi gostinci pri tem ponujajo embalažo za enkratno uporabo, najpogosteje plastično, a tudi tista iz naravnejših materialov ni ravno najboljša rešitev.
Bistveno bolje bi bilo, če bi tudi tu uveljavili standardizirano posodo, za katero bi plačali kavcijo, a bi jo lahko uporabili pri več ponudnikih, vzpostavljen pa bi bil tudi sistem čiščenja in ponovne uporabe. Tokrat smo na izpitu padli, upamo pa, da smo se kaj naučili za prihodnost.
Prizadevanja potrošniških organizacij na evropski ravni
Kot pri večini trajnostnih tem si tudi pri embalaži potrošniške organizacije ne želimo, da bi se celotno breme reševanja problema presežne embalaže prevalilo na pleča potrošnikov.
Že res, da lahko s svojimi dejanji in zavedanjem poskrbimo, da proizvajalci in trgovci spremenijo svoje prakse, a to ne bo dovolj, zato v sodelovanju z evropskimi ustanovami poskušamo doseči sistemsko ureditev problema.
Med najbolj pomembnimi zahtevami so:
1. Določitev ciljev za zmanjšanje količine (katere koli) embalaže za enkratno uporabo.
2. Postavitev sistema in pravil za določanje presežnih količin embalaže (razmerje med prostornino izdelka in prostornino embalaže).
3. Prepoved določene vrste embalaže, kot so aluminijaste pločevinke, kompleksni materiali iz več plasti in dvojna embalaža, denimo pri kozmetičnih izdelkih.
4. Preprečevanje uporabe nevarnih kemikalij, s čimer bi dosegli ne samo večjo zaščito potrošnikov, ampak tudi zmanjšali ovire pri uporabi recikliranih materialov.
Avtor: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.