Električno kolo: naj bo vožnja z njim udobna in varna
26. maj 2021
Vožnja z električnim kolesom se v marsičem razlikuje od vožnje z običajnim kolesom. Preverite, na kaj vse morate biti pozorni, da bo udobna in varna.
Dodaj vsebino med priljubljene
Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija
Pri tem so vam lahko v pomoč izkušnje s testov potrošniških organizacij. Na njihovi podlagi smo za vas pripravili nekaj koristnih nasvetov.
Vedno upoštevajte težo kolesa
Električna kolesa so težja od običajnih, zato pozorno preverite podatek o največji dovoljeni obtežitvi.
Če je kolesar težak 90 kilogramov, kolo pa 25 kilogramov, to pomeni, da z e-kolesom z največjo obtežitvijo 120 kilogramov s seboj lahko peljete zgolj 5 kilogramov prtljage, kar je en manjši nahrbtnik.
Upoštevanje največje dovoljene teže je pomembno zaradi varnosti, saj se pretežko kolo obnaša nezanesljivo, oteženo in manj učinkovito je tudi zaviranje.
Od česa je odvisno udobje vožnje?
Položaj med sedenjem sega od športnega (kolesar je nagnjen naprej) do udobnega (kolesarjenje v skoraj pokončnem položaju). Raven udobja določajo tudi pnevmatike, širše so udobnejše in ne pomenijo večjega napora kot pri običajnem kolesu.
Seveda lahko izberete tudi različne vrste sedežev, ali ste izbrali prav, boste ugotovili šele po daljšem kolesarjenju. Po potrebi ga boste preprosto zamenjali.
Večina električnih koles ima vsaj osnovno vzmetenje (na sedežu ali sprednjih vilicah), kar boste znali ceniti predvsem med vožnjo po bolj razdrapanih cestah. Športni kolesarji vzmetenja nimajo najbolj radi, za vsakdanjo vožnjo pa je kar priporočljivo.
Prestavljanje deluje drugače kot pri običajnih kolesih
Čeprav je res, da boste z električnim kolesom lažje premagali tudi večje vzpone, pa to ne pomeni, da se nanje lahko podate brez priprave.
Pred vzponom je treba prestaviti v pravo prestavo, testi so namreč pokazali, da pri številnih električnih kolesih prestavljanje navzdol (v nižjo prestavo) med poganjanjem v hrib ne deluje in lahko celo zaustavi kolo.
Edina izjema so e-kolesa z verižnim menjalnikom, pri katerem prestavljanje deluje enako kot pri običajnih kolesih, torej tudi med vožnjo v hrib omogoča prestavljanje navzdol.
Doseg električnega kolesa je odvisen od različnih dejavnikov
Veliko spremenljivk določa doseg električnega kolesa, marsikaj lahko prilagajate sami, denimo hitrost vožnje ali stopnjo pomoči.
Med vožnjo v službo boste zelo verjetno kolesarili lahkotno, z veliko pomoči, doseg bo v tem primeru ustrezno manjši.
Med rekreativnim kolesarjenjem z nižjo stopnjo pomoči boste lahko prevozili več kilometrov (in izgubili več kalorij), a razlika bo manjša, če vam bo veter pihal v prsa ali pa se bo pot polagoma dvigala.
Predvsem na daljših poteh na zaslonu sproti preverjajte, kako kopni energija v bateriji in jo po potrebi med postankom napolnite, da ne boste ostali povsem brez električne pomoči.
Elektromotor: kako vpliva na izkušnjo vožnje?
Električna kolesa imajo običajno tri različne ravni pomoči elektromotorja. Če jih je več, boste lahko še bolj natančno nastavili razmerje med vašo močjo poganjanja pedal in pomočjo elektromotorja.
Z izbrano ravnjo boste določili tudi, do katere hitrosti bo elektromotor dodajal moč, večinoma se ta giblje od 18 do največ 25 km/h.
Motor, vgrajen v sprednje kolo
Najcenejši je sprednji motor, ki zahteva tudi največjo pazljivost med vožnjo. Že z majhnim zasukom pedala namreč prek tipala premikanja ukažemo motorju, naj požene s polno močjo, kar pomeni, da konkretno pospeši, zoprn je lahko tudi občutek med vožnjo v ovinek.
Vsekakor se je treba vožnje z e-kolesom, ki ima motor spredaj vgrajen, navaditi, na začetku se vam bo verjetno zdelo, da vam želi kolo »zbežati«.
Motor, vgrajen na sredini
Najbolj naraven občutek poraja v sredini vgrajen motor, ki je najdražji in zahteva močnejšo verigo, saj mora zdržati večjo silo, ki se prenaša neposredno nanjo.
Sredinski motor ima vgrajeno tipalo, zaradi katerega je dodajanje moči zvezno – bolj ko boste pritisnili na pedala, več moči bo dodal elektromotor. Takšna rešitev je posebej primerna za vožnjo navkreber. Nekateri sredinski motorji znajo biti zoprno glasni, vzrok je v vgrajenem prestavnem sistemu.
Motor, vgrajen v zadnje kolo
Motor je lahko vgrajen tudi v zadnje kolo, v tem primeru je skoraj vedno povezan z verižnim prestavnim sistemom, ki zahteva več vzdrževanja.
Enako kot pri običajnem kolesu verižni prestavni sistem ne dovoljuje spreminjanja prestave med mirovanjem, med vožnjo pa boste ob spremembi prestave zaslišali zvok verige. Takšna rešitev precej otežuje menjavo zadnjega kolesa, ob njej je treba ponastaviti računalnik.
Električna kolesa in zakonodaja
Če ima električno kolo pomožni motor z močjo največ 250 W, njegova pomoč pa se izključi, ko dosežete hitrost 25 km/h, ga zakonodaja obravnava enako kot običajno kolo. Kolesar mora med vožnjo s takšnim kolesom še vedno poganjati pedala.
Drugače je z zmogljivejšimi električnimi kolesi, pri katerih se pomoč električnega motorja izključi šele pri hitrosti 45 km/h, opremljeni pa so lahko z ročico za dodajanje »plina« in omogočajo vožnjo brez vrtenja pedal, običajno do hitrosti 20 km/h.
Pri teh kolesih se smiselno uporabljajo predpisi za mopede, kar pomeni, da morajo biti registrirana, voznik mora opraviti vozniški izpit za kategorijo AM, med vožnjo pa nositi motoristično čelado.
Avtor: Boštjan Okorn
Sveže e-novice ZPS, vsak petek
Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.
Politika varovanja osebnih podatkov
Sorodne objave
Nazaj na seznam objavPostanite član Zveze potrošnikov Slovenije
ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.
Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:
- Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
- Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
- Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
- Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike
Že od 69,60 € / na leto
Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.