Električni avtomobili na prelomni točki

3. april 2025

Ob koncu leta 2018 smo potrošniške organizacije predstavile prvo poročilo o skupnih stroških lastništva avtomobilov z različnimi pogoni. Glede na takratne vhodne podatke se je zdelo, da bodo v tem času električni avtomobili postali stroškovno primerljivi s tistimi na bencinski ali dizelski pogon, a se to ni zgodilo. V novem poročilu smo zato predvsem preverili, kje so glavne ovire.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Prvo poročilo iz leta 2018 o skupnih stroških lastništva avtomobilov

Poročilo izpred šestih let je temeljilo na nevtralnem modelu različno velikih avtomobilov, ki smo jim dodajali posamezne komponente po cenah in tehnoloških značilnostih, znanih in pričakovanih v tistem času. Upoštevali smo tudi napovedi glede cen energije in ponudbe električnih avtomobilov v različnih segmentih.

Žal so bila predvidevanja podcenjena, kar še posebej velja za ceno avto mobilov, medtem ko je model predvidel višanje cen energije, a brez nenadnega skoka, ki smo mu bili priča pred tremi leti. To seveda ni izgovor, zgolj dejstvo, da je treba tovrstne raziskave spremljati in jih ustrezno prilagajati.

Eno od glavnih sporočil prvega poročila je bilo, da je pomembno za nakup navdušiti dovolj prvih kupcev električnih avtomobilov, ki bodo postavili osnovo za poznejši trg rabljenih.

Prav nakup rabljenega avtomobila naj bi bil namreč še posebej privlačen s stališča stroškov, tudi če smo upoštevali morebitno menjavo izrabljenih baterijskih celic.

Prav zato smo takrat pozitivno ocenili državne subvencije, ki pa bi jih sčasoma morali zmanjšati in ob naraščanju deleža električnih avtomobilov tudi ukiniti.

Kdaj bodo električni avtomobili cenovno primerljivi z bencinskimi?

V letošnjem poročilu ugotavljamo, da bodo električni avtomobili v srednjem velikostnem razredu do leta 2026 dosegli enake skupne stroške lastništva kot bencinski. To pomeni, da bo nakup novega električnega vozila v tem segmentu dolgoročno prav tako ugoden – če ne celo ugodnejši – kot nakup bencinskega.

K temu bo največ pripomogla večja ponudba, zaradi katere se bodo znižale cene novih avtomobilov. Sčasoma lahko pričakujemo tudi spremembo na trgu rabljenih avtomobilov, saj naj bi električni obdržali večjo vrednost pri prodaji.

Na splošno pa še vedno velja, da je polnjenje električnih avtomobilov, še zlasti na domači polnilnici, večinoma cenejše od cene goriv za avtomobile z motorjem z notranjim zgorevanjem.

Ta optimizem pa ne velja za majhne avtomobile, po katerih tradicionalno povprašuje največ Slovencev. Električno gnani malčki se bodo stroškovno poravnali z bencinskimi (tu dizlov skorajda ni več) v letu 2029.

Ob manjši ponudbi na trgu, ki šele zdaj dobiva vsaj približno konkreten oris, ostaja dejstvo, da so majhni električni avtomobili občutno dražji, hkrati pa tudi zaradi manjše porabe pozneje pokrijejo višje stroške nakupa.

Še slabše se piše velikim električnim avtomobilom, pri njih se bodo stroški lastništva izplačali šele z nakupom po letu 2032. Tu velja pripomniti, da v vseh primerih govorimo o stroških za prvega lastnika, ki naj bi avtomobil vozil približno štiri ali pet let. Kupci rabljenih bodo začeli z druge osnove, zato zanje veljajo drugačne predpostavke.

Skupni stroški lastništva (TCO) srednje velikega avtomobila, kupljenega v letu 2030

Rabljen električni avto – cenejša izbira že danes?

Za kupce rabljenih avtomobilov namreč velja, da so električna vozila že zdaj najcenejša možnost. Zaradi nižjih stroškov energije in vzdrževanja ter ugodnih cen rabljenih električnih vozil so cenejši od vseh drugih vrst pogona.

Trenutno se letni prihranki gibljejo od 262 do 849 evrov v primerjavi z rabljenim bencinskim avtomobilom. To pomeni, da se že danes izplača razmisliti o nakupu električnega avtomobila iz druge roke.

Zakaj je vrednost rabljenih električnih avtomobilov tako majhna?

Trenutno imajo rabljeni električni avtomobili nižjo ceno kot bencinsko in dizelsko gnani, kar pomeni, da njihovi prvi lastniki ob prodaji izgubijo večji delež vrednosti nakupa. Če se ta trend ne bo ustavil, bi lahko električni avtoobili ostali dražja izbira za prve lastnike vse do leta 2040.

Ključno za povečanje vrednosti rabljenih električnih vozil je povečanje povpraševanja na trgu rabljenih vozil. Najbolj bi k temu lahko pripomoglo zaupanje potrošnikov v baterijsko tehnologijo (brez strahu, da bo baterija odpovedala), bolj dostopna javna polnilna infrastruktura, vsaj v prehodnem obdobju pa tudi državne subvencije za rabljene električne avtomobile.

Dostop do poceni polnjenja je ključen

Čeprav so električni avtomobili dolgoročno cenejši, je njihova dejanska gospodarnost močno odvisna od dostopa do cenovno ugodnega polnjenja. Če uporabniki nimajo možnosti polnjenja doma ali v službi in so odvisni od javnih polnilnic, lahko skupni stroški lastništva narastejo za pet do osem odstotkov pri prvih lastnikih in celo do šestnajst odstotkov pri poznejših.

Brez dostopa do poceni polnjenja električna vozila v nekaterih primerih ne bi dosegla stroškovne izenačitve z bencinskimi avtomobili vse do leta 2040. Zato je pomembno, da javne institucije vlagajo v izgradnjo polnilnic za uporabo doma in na delovnih mestih ter zagotovijo pogoje za konkurenčne cene na javnih polnilnih mestih.

Koliko so električni avtomobili dražji od bencinsko gnanih?

Analiza štirih avtomobilskih modelov je pokazala, da so električne različice bencinskih avtomobilov za prve lastnike dražje od 16 do 26 odstotkov. Izjema je Tesla Model Y, ki je cenejša od primerljivega bencinskega modela Škoda Kodiaq, predvsem zaradi ugodnih pogojev finančnega najema.

Pri novih električnih avtomobilih, ki prihajajo na trg v letu 2025, že opažamo, da postajajo cenovno dostopnejši, zaradi česar se bodo stroški lastništva električnega avtomobila približali tistim, ki veljajo za bencinske modele.

Skupni letni stroški lastništva (TCO) različnih avtomobilov

E-goriva: predraga in nepraktična rešitev

V tokratnem poročilu smo preučili tudi smiselnost in predvsem stroškovno učinkovitost sintetičnih goriv, skrajšano e-goriv, ki jih pogosto omenjajo kot alternativo električnim vozilom. Izkazalo se je, da bo vožnja z njimi za skoraj desetino dražja kot z običajnim bencinom, skupni stroški lastništva skozi celotno življenjsko dobo avtomobila (16 let) pa bodo za petino višji kot pri električnih avtomobilih.

Predvsem se bo razlika poznala pri drugih in tretjih lastnikih, ki bodo morali pokriti tudi za 40 odstotkov višje stroške lastništva. Pomenljivo je še dejstvo, da bi množična uporaba e-goriv zahtevala 6- do 9-krat več energije kot neposredno napajanje električnih avtomobilov, kar bi otežilo razogljičenje drugih sektorjev.

Tehnologija vozilo–omrežje (V2G): priložnost ali past?

Koncept Vehicle-to-Grid (V2G) omogoča, da električna vozila ne samo polnijo baterijo, ampak tudi vračajo energijo nazaj v električno omrežje. To bi lahko lastnikom prineslo dodaten prihodek, vendar analiza kaže, da letni prihranek sicer lahko doseže do 620 evrov, hkrati pa se lahko vse do 1430 evrov na leto povišajo stroški zaradi obrabe baterije in do datne opreme.

Pri uveljavljanju te tehnologije je zato treba biti previden in upoštevati vse vidike, pomembne za potrošnika, trenutno pa kaže, da V2G ne bo bistveno prispeval k izboljšanju cenovne dostopnosti električnih vozil.

Kakšna je prihodnost električnih avtomobilov?

Spodbujanje trga novih in rabljenih električnih vozil ter izboljšanje dostopa do poceni polnjenja sta zagotovo dva glavna dejavnika, ki bi lahko pripomogla k večji sprejemljivosti električnih avtomobilov pri potrošnikih.

Zdi pa se, da so minula leta, ko je ponudba cenovno ugodnih električnih avtomobilov milo rečeno šepala, povzročila ogromno nezaupanja tehnologijo pogona, s katero želimo povečati okoljsko sprejemljivost avtomobilov.

Potrebnega bo torej še več napora, če želimo doseči zastavljene cilje, ali pa se bo treba sprijazniti, da bo prehod potekal dlje in ob večji previdnosti potrošnikov.

Avtor: Boštjan Okorn