Ekološka živila na trajnostnem krožniku

2. marec 2022

Ponudba ekoloških živil je vedno bolj pestra. Kaj so ekološka živila, kako jih prepoznamo in kakšna je njihova prednost? Predstavljamo vam tudi nekaj najbolj pogostih prostovoljnih ekoloških oznak, ki jih boste našli na embalaži ekoloških izdelkov.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Ekološka živila niso več modni krik ali nišni izdelki, ki jih lahko kupimo le v specializirani trgovini ali na tržnici. Danes so na voljo v skoraj vsaki trgovini, tudi v tisti "za vogalom".

Kaj je ekološko kmetijstvo?

Ekološko kmetijstvo je primer krožnega gospodarstva in trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri, kjer se dopolnjujeta rastlinska pridelava ter živalski vrsti in pasmi prilagojena reja živali, ki sledi načelom skrbi za njeno dobrobit. V živinoreji sta prepovedana preventivno zdravljenje in uporaba hormonov, živali pa morajo imeti prost izhod iz hleva, kletke torej niso dovoljene.

Tovrstno kmetijstvo sledi naravnim metodam in prepoveduje uporabo lahko topnih mineralnih gnojil, sintetičnih pesticidov in različnih regulatorjev rasti. Prav tako prepoveduje uporabo gensko spremenjenih semen ali krmljenje živali z gensko spremenjeno krmo.

Tudi uporaba gensko spremenjenih sestavin in ionizirajočega sevanja pri proizvodnji ekoloških izdelkov ni dovoljena. Sestavljena ekološka živila morajo vsebovati vsaj 95 odstotkov sestavin iz ekološkega kmetijstva.

Ob vseh pogojih mora biti dodatno zagotovljen nepretrgan in pregleden nadzor nad pridelavo in predelavo pridelkov oziroma živil od njive do krožnika.
Ekološko živilo prepoznamo po oznaki zeleni list (EU)

Vsa ekološka živila so in morajo biti certificirana in redno nadzorovana ter označena z evropsko oznako, logotipom zelenega lista (slika), ki sta mu dodani unikatna šifra institucije ali organa nadzora in certificiranja ter oznaka porekla (surovine) živila iz ekološkega kmetijstva.

Takšna oznaka zagotavlja skladnost pridelave, predelave, pakiranja, skladiščenja in transporta ekoloških pridelkov, živil in krmil z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo.

Poreklo

Poreklo je lahko navedeno z imenom države ali regije (npr. Kmetijstvo Slovenije), kadar pa so ekološke surovine iz več držav, je poreklo navedeno z bolj ali manj opredeljenim območjem (npr. Kmetijstvo EU ali Kmetijstvo EU in zunaj EU).

Za vsa ekološko pridelana živila znotraj kmetijstva Evropske unije veljajo enaki standardi ne glede na državo pridelave oziroma predelave. Pri uvoženih ekoloških živilih pa se zahteva, da so pridelana po enakih pogojih, kot to predpisujejo evropski predpisi.

Dodatne prostovoljne oznake

Poleg oznake zeleni list in označbe "ekološki" so lahko živila, ki so naprodaj v Sloveniji, dodatno označena z okrajšavama "eko" ali "bio". Prostovoljno lahko proizvajalci ekološka živila opremijo še z nacionalnim zaščitnim znakom, pod pogojem, da že ima oznako zeleni list.

Podobno kot slovenski nacionalni zaščitni znak so v različnih državah na voljo nacionalni znaki. Uporabljajo jih predvsem zaradi prepoznavnosti, saj so obstajali že pred enotno EU-oznako zeleni list, ki je obvezna od leta 2010.

Dober primer sta nemška ekološka oznaka, ki je v uporabi že od leta 2001, in francoska ekološka oznaka, ki je v uporabi od leta 1985.

Oznake različnih neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organizacij

Na certificiranih ekoloških izdelkih lahko zasledimo tudi oznake različnih neodvisnih akreditiranih certifikacijskih organizacij, ki izvajajo nadzor nad ekološkim certifikatom (zeleni list) in jih imenuje država.

Primer sta oznaki, ki ju podeljujeta Inštitut KON-CERT – Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (levo) in IKC – Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (desno).

Oznake, ki presegajo zahteve ekološkega kmetijstva

Na živilih z zelenim listom lahko zasledimo tudi (prostovoljne) oznake, ki presegajo zahteve ekološkega kmetijstva, saj so pri njih nekatere zahteve strožje od evropske ekološke zakonodaje.

Običajno gre za oznake, ki jih podeljujejo različna združenja in skupine ekoloških kmetov. Med njimi je najbolj poznana in uveljavljena oznaka Demeter, ki jo podeljuje organizacija Demeter International iz Nemčije, predstavljamo pa še nekaj takšnih, ki smo jih opazili na izdelkih v slovenskih trgovinah.

Demeter

Demeter je svetovna blagovna znamka za ekološke pridelke oziroma živila, ki so pridelana in predelana po biološko-dinamični metodi. Celotna kmetija mora biti ekološka. Zahteva najstrožje standarde čistosti izdelkov ter uporabe škropil in gnojil.

Vsa živalska krma mora biti ekološko pridelana, zahteve pri uporabljeni krmi so strožje, prepoveduje tudi odstranjevanje rogov kravam.

Biodar

Z oznako Biodar so označena živila iz nadzorovane ekološke pridelave, ki so pridelana ali predelana v skladu z veljavnimi predpisi za ekološko kmetijstvo in dodatnimi standardi za ekološko kmetovanje Zveze združenj ekoloških kmetov Slovenije, ki so strožji od predpisov za ekološko kmetijstvo.

Živila prihajajo s kmetije, ki je v celoti usmerjena v ekološko pridelavo.

AMA BIO Siegel

Oznako AMA BIO Siegel podeljuje organizacija Agrarmartkt Austria (AMA), ki označuje ekološka živila v Avstriji. Nekatera merila so strožja od ekološke zakonodaje. Za vse sestavine je obvezna navedba porekla na vseh izdelkih.

V primerjavi z ekološko zakonodajo je dovoljeno uporabljati za četrtino manj aditivov. Vse kmetijske surovine, ki so na voljo v Avstriji, morajo prihajati iz Avstrije. Sestavine iz drugih držav lahko predstavljajo največ eno tretjino izdelka. V izdelkih je prepovedana uporaba palmovega olja.

Bio Austria

Oznako Bio Austria podeljuje istoimenska organizacija, združenje avstrijskih ekoloških kmetov. Ima strožja merila od ekološke zakonodaje.

Pri živinoreji, na primer, je prepovedana reja krav z veliko molznostjo, prav tako je omejeno število kokoši nesnic v skednju. Za uvoz krme veljajo izredno stroga pravila. Celotna kmetija mora biti ekološka.

Ekološko ali konvencionalno?

Številne raziskave kažejo na prednosti ekološkega kmetijstva za okolje, saj pozitivno vpliva na biotsko raznovrstnost. Zaradi uporabe izključno ekološkega humusa, kolobarjenja in gnojil iz hlevov živali, ki so v ekološki reji, je poskrbljeno tudi za dobro rodovitnost tal.

Predvsem zaradi neuporabe mineralnih gnojil in pesticidov je okoljski odtis (kot eden izmed načinov merjenja in ocenjevanja trajnosti) ekološkega kmetijstva bistveno manjši v primerjavi s konvencionalnim.

Ekološko kmetijstvo ima tudi manjši vpliv na izpuste toplogrednih plinov kot konvencionalno kmetijstvo, pri čemer so zelo pomembne krajše distribucijske poti.

Nadzor v posameznih članicah Evropske unije

V okviru nadzorov v posameznih članicah Evropske unije, izvedenih v letu 2019, so analizirali ostanek pesticidov v več kot 12.000 živilih. Med njimi so bili jabolka, zelje, zelena solata, breskve, špinača, jagode, paradižnik, oves, ječmen, vino (rdeče in belo), kravje mleko in prašičja maščoba.

Iz končnega poročila Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) izhaja, da je bilo 87 odstotkov ekoloških živil brez ostankov pesticidov (ki ne smejo biti sintetični), med konvencionalno pridelanimi živili pa je bil ta delež zgolj 54-odstoten.

Rezultati testov potrošniških organizacij

Podobno kažejo tudi rezultati testov potrošniških organizacij. Pri nemški potrošniški organizaciji Stiftung Warentest so pri zbirnem pregledu rezultatov 50 prehranskih testov z več kot tisoč konvencionalnimi in več kot dvesto ekološkimi izdelki potrdili prednost ekoloških živil predvsem z vidika odsotnosti pesticidov.

Skupaj je bilo brez ostankov pesticidov 85 odstotkov ekološko pridelanih živil, medtem ko je bil med konvencionalnimi živili ta delež bistveno manjši, le 21-odstoten. Še posebej velja izpostaviti ekološko sadje in zelenjavo, ki sta bila skoraj brez ostankov pesticidov.

Med prednostmi ekoloških izdelkov velja omeniti še, da so proizvajalci močno zavezani načelom dobrobiti živali.

Na splošno ekološki izdelki na primerjalnih testih dosegajo podobne skupne ocene kot konvencionalna živila, podobni so si tudi po kakovosti in senzoričnih lastnostih.

Predvsem predelana ekološka živila zaradi vpliva skladiščenja ali predelave niso imuna na onesnaževala, zato na potrošniških testih občasno odkrijemo toksine plesni (testenine), mineralna olja (sončnično olje) in potencialno rakotvorne policiklične aromatske ogljikovodike (čaj).

So ekološka živila bolj zdrava?

Ekološka živila so manj onesnažena s pesticidi, kar nedvomno ugodno vpliva na zdravje. Nekatere študije kažejo tudi prednosti v hranilni sestavi nekaterih ekoloških živil v primerjavi s konvencionalnimi.

Glede na rezultate omenjenih študij lahko povzamemo, da ekološko pridelana sadje in zelenjava vsebujeta v povprečju več polifenolov (močni antioksidanti) in manj kadmija, medtem ko ekološko meso in mesni izdelki, tudi ekološko kravje mleko, vsebujejo več omega-3 in skupnih večkrat nenasičenih maščob.

Pozorni moramo biti pri sestavljenih izdelkih

Čeprav je izdelek ekološki, to še ne pomeni, da je primeren za vsakdanjo uravnoteženo prehrano.

Posebno pozorni moramo biti pri sestavljenih izdelkih. Ekološki kakavovi kosmiči ali ekološka čokolada lahko vsebujeta veliko sladkorja (na prehranskem semaforju jima zasveti rdeča luč), zato niso primerni za vsakodnevno prehrano ali uživanje v večjih količinah.

ZPS nasvet

Ekološka živila so trajnostna in redno nadzorovana, vsebujejo manj pesticidov, predvsem sadje in zelenjava, nekatere skupine živil (meso, mleko, sadje in zelenjava) pa imajo lahko več določenih hranil.

Trajnostna prehrana naj vključuje ekološka živila, ki so pridelana kar se da lokalno in sezonsko. Obroki naj bodo pripravljeni doma, iz osnovnih sestavin, s čim več zelenjave in sadja in s čim manj mesa.

Avtorica: Nika Kremić