Delovni pogoji v tekstilni industriji

5. januar 2023

Večina naših oblačil je narejena v tujini, v državah t. i. tretjega sveta. Glavni razlog, ki ga tekstilna industrija navaja za selitev proizvodnje, je cenejša delovna sila. Delavke in delavci v teh državah za uro dela prejmejo tudi manj kot pol evra. Delajo v razmerah, ki veljajo za suženjsko delo. Korporacije lahko od njih zahtevajo tako rekoč vse, oni pa jim morajo biti "hvaležni", da delo sploh imajo.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Hudo izkoriščanje delovne sile se v tekstilnih dobavnih verigah pojavlja v različnih oblikah, od delavcev brez socialne zaščite do otroškega dela v nasadih bombaža. Velika večina delavcev v dobavni verigi modnih oblačil živi v revščini, zaslužijo veliko manj od življenjskega standarda in nimajo možnosti sindikalnega združevanja.

Manj kot 2 odstotka ljudi, ki izdelujejo naša oblačila, prejema dostojno plačilo (The True Cost). To pomeni, da se 98 odstotkov delavcev v modni industriji namenoma drži v sistemski revščini. Od tega je 75 odstotkov žensk, starih od 18 do 24 let (Fashion Revolution).

Pa je res cena izdelave tista, ki korporacije "sili", da preselijo svojo proizvodnjo? Tej argumentaciji nasprotuje vpogled v razrez cene majice, narejene v bangladeški tovarni. Ta pokaže, da je le en odstotek celotne cene namenjen za plačilo stroškov dela, kar 50 odstotkov pa za stroške veleprodaje (Clean Clothes Campaign Germany).

Plače delavcev tako predstavljajo le delček tega, kar potrošniki plačamo za oblačila. Problem nepravične razporeditve denarja se kaže tudi pri izdelkih, ki niso tako poceni. Zato vsekakor ni dovolj, da se za doseganje cilja – pravično plačilo za vse – le povišajo cene.

Nujno je doseči predvsem pravično razporeditev denarja med vse, ki so zaslužni, da je izdelek narejen. In zagotoviti izboljšanje delovnih razmer.

Zakaj se delovne razmere ne izboljšajo?

Prvi razlog je, da potrošniki blago kupujejo, ne da bi se vprašali, kako je lahko tako poceni. In velikokrat kupijo izdelek po "nadvse ugodnih ceni" zgolj zato, ker je tako poceni.

Dokler potrošnik kupuje, bo trgovec prodajal. Drugi, sistemski in zato še bolj pomemben razlog pa je, da večine korporacij ne zanima, v kakšnih razmerah je blago proizvedeno.

Kje so rešitve?

S selitvijo proizvodnje se je zmanjšala tudi kakovost izdelkov, ki se jih bolj splača odvreči in kupiti nove kot popraviti. Podivjana potrošnja.

Rešitev je v zavrnitvi korporativnega kapitalizma in vrnitev lokalne proizvodnje, ki ljudem v regiji omogoča delo v dostojnih razmerah za dostojno plačo.

Ta plača jim kot potrošnikom omogoča, da v trgovini za blago lahko odštejejo višjo ceno, pa kljub temu živijo bolje kot zdaj, ko so trgovske police polne cenenega blaga, ki ga proizvajajo "sodobni sužnji" na drugem koncu sveta – stran od oči, stran od srca.

Informirana odločitev potrošnika

Pogosto ne vemo, kje so narejena oblačila, ki jih nosimo. Kupujemo jih zato, ker ustrezajo našim potrebam. Ko se odločamo, kaj kupiti, velikokrat izberemo najcenejšo možnost.

Pri tem pa se ne zavedamo, da bi včasih s tem, ko bi plačali več, podprli prakse, ki zagotavljajo boljše pogoje dela delavkam in delavcem ter ponujajo bolj kakovostna oblačila.

Z oblačili, ki jih izbiramo, izražamo tudi svojo identiteto. Načine, kako pridemo do oblačil, lahko prilagodimo na način, da zmanjšamo svoj negativni vpliv na okolje in ljudi.

Obleka naredi človeka takrat, ko se posameznik odloči, da bo njegovo novo oblačilo narejeno brez izkoriščanja ljudi in okolja.

Kupujmo manj in le, ko to zares potrebujemo! Recimo NE hitri modi. Upoštevajmo načela minimalizna: "Samo zato, ker je nekaj lepo, ni treba, da imaš to v lasti!".

Uporabi, kar že imaš: posebno pozornost zaslužijo oblačila, ki jih že dolgo nismo oblekli.

Izposodi si in zamenjaj: najboljša možnost, ko oblačilo potrebuješ le za eno priložnost.

Kupi rabljeno: najcenejša in okolju najbolj prijazna izbira je ravno izmenjava oz. nakup oblačila iz druge roke.

Popravi in predelaj v novi izdelek: ko je oblačilo res popolnoma neuporabno, ga uporabi kot krpo za čiščenje.

Kupi certificirano: tako izbereš oblačila, ki ne škodujejo okolju in ljudem.

Kupi: kakovostnejša oblačila z znanim poreklom, saj tudi zdržijo mnogo dlje.

Poleg tega:

• se odjavi od promocijskih sporočil blagovnih znamk,
• prodajalce svojih oblačil sprašuj #whomademyclothes #whatsinmyclothes,
• za vsako oblačilo naredi "ljubezenski test"

Avtorica: Nina Tome, Focus