Če imate svoj vrt, je lahko letni strošek za hrano nižji za več sto evrov

29. marec 2023

S prebujanjem pomladi se prebudimo tudi vrtičkarji in začnemo s pripravljalnimi deli na naših gredicah. V naših krajih so zelenjavni vrtovi redni spremljevalci družinskih hiš.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Tudi turisti v Ljubljani so presenečeni, ko sredi glavnega mesta zagledajo Krakovske vrtove in zelenjavo, ki jo gojimo v urbanem okolju.

Zakaj to počnemo? Razlogi so številni:

• Z lastno pridelavo jemo bolj svežo zelenjavo in sadje.
• Sami se odločimo glede vrste gnojil in sredstev za varstvo rastlin.
• Sadove lahko oberemo takrat, ko so zreli in najbolj bogati s hranili.
• Delo na vrtu je oblika sproščanja in rekreacije.
• Poleg naštetega in še kakšnega razloga, pa je naš strošek za hrano lahko na letni ravni nižji za več sto evrov.

6 nasvetov oblikovanja vrtov za začetnike

Če ste na samem začetku oblikovanja lastnega vrtička, vam svetujemo, da razmislite o nekaj namigih, ki vam bodo privarčevali čas in denar.

1. Za svoj vrt izberite sončno mesto, saj večina zelenjadnic najbolje uspeva, ko so izpostavljene soncu.
2. Razmislite, koliko časa lahko namenite skrbi za vrt in določite njegovo velikost. Začnete lahko z manjšim prostorom in načrtujete razširitev. Za optimizacijo prostora in lažjih delovnih pogojev lahko razmislite o visokih gredah.
3. Posvetujte se s prijatelji, sosedi ali prodajalci v vrtnih centrih glede izbire vrste zelenjave in časa sajenja. Različne rastline imajo različne optimalne temperature za rast in uspevajo v različnih sezonah.
4. Poskrbite za zdravo zemljo in ji dodajte kompost. Odpornost rastlin in njihova rast je odvisna od koristnih gljiv, mikroorganizmov in mineralov, ki so v kompostu.
5. Za varstvo rastlin uporabljajte naravna in organska zaščitna sredstva. V naravi boste kmalu srečali njene prebivalce, od katerih so nekateri koristni, nekateri pa z vami tekmujejo za pridelek. Številni insekticidi umetnega izvora vplivajo na vse žuželke, brez opraševalcev bo vaš pridelek paradižnika občutno manjši.
6. Zapisujte si kdaj in kje ste kaj posadili. Lahko imate tudi vrtnarski dnevnik. Z njim boste različne nasvete in priporočila nosili s seboj iz leta v leto.

Kje se skrivajo stroški in kje lahko privarčujemo pri lastni pridelavi vrtnin?

Težko je postaviti ceno za veselje, ki ga doživimo ob opazovanju rasti naše zelenjave. Lahko pa primerjamo trgovske cene vrtnin s stroški, ki jih imamo pri lastni pridelavi.

Ugotavljamo, da so največji stroški vstopni oziroma začetni stroški. Upoštevati moramo ceno semen, sadik, organskih gnojil, komposta in vrtnarskega orodja. Redno zalivanje v obdobjih brez dežja moramo prav tako vzeti v poštev. V primeru, da nimamo lastnega vrta, pa še najem zemljišča.

Slovenci smo znani po obdelavi lastnih vrtičkov in pridelavi zelenjave, kjer je to mogoče. Veliko znanja prenesejo starši na otroke in tudi sosedje najdemo hitro skupen jezik pri izmenjavi nasvetov, semen, sadik in pridelkov z naših vrtičkov. Nabiranje in spravljanje semen, izmenjava ter vzgoja sadik, lastno kompostiranje in zbiranje deževnice, vse to so načini, s katerimi lahko privarčujemo pri lastni pridelavi vrtnin.

Izbira semen in prihranek z njihovim nabiranjem

Vzgoja rastlin iz semen običajno ni zahtevna in je zelo poceni. Vrečke s semeni se gibljejo od enega do štirih evrov. V primeru da želimo gojiti deset različnih rastlin, lahko le za semena porabimo deset, dvajset ali več evrov. Z lastnim nabiranjem semen se lahko temu strošku izognemo.

Z nekaj razumevanja in načrtovanja lahko gojite vrtnine, ki so prilagojene vašemu rastnemu območju. Bolje bodo prenašale bolezni in lažje bodo črpale hranila iz vaših tal.

Kupljena sadika paradižnika stane od 60 centov do enega evra. Za ceno dveh sadik lahko kupite vrečko semen in si sami vzgojite več deset rastlin. Nabiranje lastnih semen in vzgoja sadik se splača.

Ko nabirate semena, izberite zdrave in zrele rastline oziroma plodove. Če ste predhodno kupili semena, bodite pozorni na oznako F1 generacija. Rastline s to oznako imajo izražene zaželjene lastnosti obeh staršev.

Primer: visoke odporne rastline po enem od staršev, z velikimi sočnimi plodovi po drugem od staršev. Ko opraševalci, kot so čebele, letajo s cveta na cvet, širijo in izmenjujejo genetski material rastlin. Potomci, ki bodo zrasli iz semen rastlin z oznako F1, bodo zaradi tega imeli drugačne lastnosti. Lahko, da bodo še vedno visoke in odporne, plodove pa bodo imele majhne. Izbirajte raje semena domačih in preverjenih sort.

Priprava lastnega komposta in izboljšava tal

Kompost so razgrajeni ostanki organski snovi, ki jih dodajamo tlom z namenom izboljšave njihove rodovitnosti in strukture. V trgovskih centrih se cene štiridest litrskih vreč komposta gibljejo okoli desetih evrov.

Priporočamo vsakoletno dodajanje komposta zemlji, saj boste na ta način imeli zdrav in rodoviten vrt. V trgovskih centrih so na voljo številni kompostniki, katerih cene so od štiridesetih evrov navzgor, v katerih si lahko sami pridelamo kompost.

Priporočamo, da imate dva kompostnika, tako lahko v enem kompost zori, medtem ko v drugega še vedno dodajate rastlinske ostanke. Če imate na voljo nekaj odvečnih desk, pa si lahko sami izdelate kompostnik. Izognete se tako strošku nakupa komposta v vreči, kot tudi nakupu kompostnika.

Vzgoja začimb se splača in pika.

Pravkar nabran peteršilj ima drugačen vonj, kot tisti, ki je do naše mize prepotoval daljšo transportno pot in preživel skladiščenje na polici v trgovini. Cena stotih gramov peteršilja je okoli evra in pol. Zavit je v plastično embalažo in običajno ga polovica uvene preden ga porabimo do konca.

Za začimbe niti ne potrebujete vrtička, temveč jih lahko gojite tudi na okenski polici. Veliko začimb, kot so drobnjak, timijan, šetraj, origano in majaron so trajnice, kar pomeni, da preživijo zimo in spomladi znova odženejo. Od prijateljev ali s spletne izmenjevalnice dobite sadiko, ki vas bo spremljala dokler jo boste primerno zalivali.

Kako varčujemo z vodo na vrtu?

Rastline potrebujejo vodo, da lahko fotosintetizirajo in s sončno energijo proizvajajo lastno hrano. Prav tako pa se v vodi raztapljajo hranila v tleh in tako postanejo dostopna rastlinam. V obdobjih brez dežja je pomembno, da vrtnine zalivamo, saj bomo le na ta način omogočali njihovo rast in razvoj.

Da bomo varčevali z vodo zalivajmo zgodaj zjutraj ali zvečer, da čim manj vode izhlapi še preden doseže korenine rastlin. Če imamo možnost zbiranja deževnice, lahko z njo zalivamo vrt. Kapljični namakalni sistemi pa lahko privarčujejo tudi do osemdeset odstotkov porabe vode.

Avtor: Jan Štrukelj