Čas je za regrat!

23. marec 2020

Mnogi spomladi komaj čakajo, da se lahko odpravijo nabirat regrat in si tako privoščijo prvo domačo okusno solato, ki je zrasla na soncu. Regrat je pri nas cenjen tudi v ljudski medicini, saj mu pripisujejo ugodne učinke na zdravje.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Regrat (spada v rod Taraxacum, kamor spada tudi solata) raste pri nas predvsem kot `divja zelenjava oziroma solata´ na travnikih. Zaradi vse večje priljubljenosti, pa tudi zaradi visoke cene, bodo verjetno prav kmalu regrat tudi pri nas gojili kot pomembno vrtnino, kar je ponekod v svetu že uveljavljena praksa.

Regrat, ki značilno rumeno cveti aprila in maja, poznamo pri nas pod različnimi imeni, kot so regvat, virgrad, žehtelnica in farška plata. Regrat je sicer vsestransko uporabna rastlina, saj so užitni tako listi, cvetovi in tudi korenine. Med bolj znane regratove izdelke zagotovo sodijo regratov sirup, regratov čaj in regratovo vino. Morda niste vedeli, uporabiti se ga da celo kot kavni nadomestek, (podobno kot korenina cikorije če jo zdrobimo in popražimo).

Regrat za zdrav obrok

Regrat je sicer vir vitamina C, vsebuje nekaj vitamina A in K ter minerale, predvsem veliko kalija, nekaj kalcija in železo, in eterična olja. Regrat je tudi dober vir fitokemikalij (grenčine, fenolne spojine, flavonoidi ipd.) to so biološko aktivne snovi, ki nastanejo v rastlinah in jim v zadnjem obdobju pripisujejo vedno večji pomen pri preprečevanju oksidacijskega stresa. V korenini je veliko inulina, ki je prebiotik in pomaga pri dobri prebavi, listi pa lahko delujejo diuretično.*

Regratov sirup ni regratov med!

Regratov med je spomladanski in ga dobro poznajo naši sosedi Italijani, pri nas pa je manj poznan. Naši čebelarji ga namreč redko točijo kot posebno vrsto, saj v tistem obdobju običajno cveti še mnogo drugih rastlin. Regratov med ima značilno svetlo rumeno barvo, intenzivno aromo, je srednje sladek, njegov okus je nežno grenek ter hitro kristalizira. Regratov med je tako kot druge vrste medu naravna sladka snov, ki jo izdelajo čebele.

Povsem nekaj drugega pa je regratov sirup, ki ga nekateri prodajalci napačno imenujejo kar `regratov med´ in tako zavajajo kupce. Pravilno pripravljen regratov sirup ima prijeten okus in laik bi ga morda res utegnil zamenjati z medom. Regratov sirup lahko spomladi naredimo sami iz regratovih cvetov, sladkorja in limone. Ljudska medicina ga priporoča predvsem za izboljšanje splošnega počutja ter ljudem z ledvičnimi boleznimi.

Kje ga nabiramo?

Nabiralci regrata pogosto ne povedo ravno natančno, kje ga nabirajo, pomembno je le, da ga je veliko. Tak pristop odsvetujemo in priporočamo, da ga nabirate na negnojenih oziroma nekmetijskih površinah, pa tudi tam, kjer se ne `sprehajajo´ psi ali pasejo domače živali. Tudi nabiranje ob večjih prometnicah in v bližini letališč ni primerno.

Kupci smo vse bolj pozorni na poreklo živil, zato se tudi pri nakupu regrata sprašujemo o poreklu. Ali lahko zaupamo zagotovilom prodajalcev, da je bil regrat nabran na `neoporečnih´ površinah? Če sodite med tiste, ki dvomijo o poreklu regrata, svetujemo, da ga raje naberete kar sami, pa še brezplačno rekreacijo na svežem zraku si boste zagotovili.

Malo nitratov

Nekatere raziskave kažejo, da je lahko količina nitratov v regratu bistveno manjša kot v integrirano pridelani zeleni solati. V naši reviji smo že pisali, da listnata zelenjava, npr. solata, špinača in rukola, po navadi vsebuje več nitratov. Po podatkih Evropske agencije za varno hrano lahko zelenjava vsebuje zelo različno količino nitratov, saj je to odvisno od številnih dejavnikov, tako okoljskih, kmetijskih, pogojev za skladiščenje in procesov obdelave zelenjave, predvsem pa od sončne svetlobe in hitrosti rasti te zelenjave, čim bolj počasi raste, tem manj je nitratov.

Nekaj idej in nasvetov za pripravo regrata

Precej ljudi ne mara regrata, saj ima rahlo grenak okus, moti pa jih tudi, ker se jim zdi nekako grob in pri požiranju rahlo praska po grlu. Dobro je vedeti, da so mladi in svetlejši poganjki regrata manj grobi, pa tudi listi, ki jih nabiramo preden regrat cveti, so nekoliko mehkejši. Regrat lahko znatno omehčamo tudi z načinom priprave, omilimo pa tudi njegovo grenkobo.

• Na regrat narežemo vroč krompir, zmešamo in zabelimo z olivnim oljem, kisom in soljo. Po želji lahko dodamo tudi nekaj žlic običajnega jogurta. Namesto krompirja lahko na regrat narežemo trdo kuhano vroče jajce.
• Na Dolenjskem regrat poleg s kisom in soljo zabelijo tudi z ocvirki in/ali slanino. Takšen obrok je seveda energijsko bogatejši.
• Trše regratove liste lahko na hitro popečemo ali blanširamo in ponudimo kot zelenjavno prilogo k drugim jedem.
• Regratove liste lahko uporabimo kot `podlago´ na krožniku. Nanje položimo rižoto, na manjše koščke popečeno meso, pražen krompir.
• Uporabimo lahko tudi regratove korenine; pripravimo jih na enak način kot drugo zelenjavo ali krompir.
• Uporabni so tudi mladi popki regratovih cvetov, ki, če jih popražimo, spominjajo na gobe, lahko jih vložimo v kis.
• Regratovi listi lahko ne nazadnje popestrijo tudi sendvič, namesto z rukolo pa lahko z njimi obložimo pico.

* Vir: Sodobna fitoterapija, UL, Fakulteta za farmacijo.