Avokado: med okusom in trajnostjo

4. april 2024

Kakovost živil Trajnostna potrošnja Ekologija in varstvo okolja
Avokado: med okusom in trajnostjo

Ali je avokado res tako "zelen," kot se zdi, vsaj z okoljskega vidika? V tem članku opozarjamo na vse večje okoljske in družbene izzive, ki so povezani z njegovo pridelavo, transportom in trgovanjem.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

KAZALO

Avokado postaja vse bolj priljubljen v prehrani zahodnega sveta. Leta 2022 so ga v svetu pridelali skoraj 9 milijonov ton, kar je približno trikrat več kot leta 2000. Z vplivom globalizacije se je trend uživanja tega tropskega sadeža razširil skoraj po vsem svetu, tudi med slovenske potrošnike.

Je avokado zelenjava ali sadež?

Vse večjo porabo avokada, nekoč znanega tudi kot "aligatorjeva hruška," lahko pripišemo ne samo trendu bolj razširjenega uživanja sadja in zelenjave v zadnjih letih, ampak tudi vsestranski uporabi v kulinariki in ugodnemu prehranskemu profilu. Najprej pa si poglejmo, kaj avokado pravzaprav je.

Morda ste mislili, da je avokado zelenjava, kar pa ni res, botanično je sadež, plod avokadovca (Persea americana Mill.), sadnega drevesa iz družine lovorovk, ki izvira iz Južne Amerike. Rastlina uspeva v subtropski, tropski in mediteranski klimi, kjer se ne sooča z nizkimi temperaturami.

Infografika: je slava aligatorjeve hruške upravičena?

Skoraj polovico vsega avokada pridelajo v Mehiki, ki velja za domovino avokada, sledijo Kolumbija, Dominikanska republika in Peru. V manjših količinah ga pridelujejo tudi na jugu Španije.

Avokado je občutljiv na pomanjkanje vode, zato ga morajo namakati, da bi se izognili prezgodnjemu odpadanju plodov, preden sadež doseže ustrezno velikost in kakovost.

Ali ste vedeli?

  • V nasadih plodove oberejo takoj, ko dosežejo ustrezno velikost. Avokado namreč ne zori na drevesu, temveč začne zoreti šele, ko pade na tla. Vsebuje nekoliko več kalija kot enaka količina banan.
  • Poleti lahko na trgovskih policah v Sloveniji najdemo avokado iz Peruja, Južne Afrike in Kenije, pozimi pa iz Mehike, Čila, Izraela in Španije.
  • Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije smo v letu 2018 uvozili približno 1984 ton avokada.

Avokado sorte Hass

Avokado sorte Fuerte

Poznanih je več sto sort avokada, na trgovskih policah pri nas sta najbolj zastopani 'Hass' (levo zgoraj) in 'Fuerte' (desno zgoraj).

Sorta 'Hass' je ob zrelosti temneje obarvana in ima bolj hrapavo kožo, medtem ko je sorta 'Fuerte' poznana po gladki in tanki zeleno obarvani koži.

Ni vse zlato, kar se sveti

Pridelava avokada velja za intenzivno kmetijsko panogo, kjer se goji v monokulturi (gojenje ene same kulturne rastline) in je intenzivna predvsem z vidika porabe vode.

Poseganje v vodne vire ustvarja dodaten pritisk na pogosto že ogrožene vodne vire, poleg tega pa je netrajnostno z vidika omejevanja razpoložljivost vode za prehrano ljudi in druge ekosisteme.

Infografika: popvrečni vodni odtis različnih vrst zelenjave in sadja, vključno z avokadom

S pridelavo v monokulturi sta pridelovalcem po eni strani omogočena preprostejše upravljanje in večji nadzor nad pogoji rasti, po drugi strani pa takšen način pridelave zahteva večjo uporabo mineralnih gnojil in pesticidov, ki se izpirajo v podtalnico in druge vodotoke.

Poleg tega informacije nakazujejo, da tamkajšnji zaposleni pogosto niso usposobljeni za pravilno rokovanje s fitofarmacevtskimi sredstvi in nimajo dovolj informacij o zdravstvenih tveganjih, ki jih prinaša delo brez primerne zaščitne opreme.

Povpraševanje po avokadu raste, kar povzroča širitev plantaž. Pri tem skrb vzbuja krčenje gozdov, saj se na tak način zmanjšuje biotska raznolikost, posledice se kažejo tudi v lokalnih skupnostih, ki so postale žrtve te donosne dejavnosti.

Pridelava avokada je v primerjavi z drugimi vrstami sadja ena izmed najmanj trajnostnih. Še posebej, če jo primerjamo s pridelavo sadja v domačem okolju.

Hkrati pa je globalno gledano avokado bolj trajnosten in ima manjši ogljični odtis kot na primer goveje meso. Za pridelavo enake količine avokada je potrebne precej manj zemeljske površine, v ozračje pa se sprosti veliko manj toplogrednih plinov. Kljub temu se je treba zavedati, da avokado in govedina nista neposredno primerljiva, saj je razlika v hranilni vrednosti in mnogih drugih vidikih prevelika.

Vrednost "zelenega zlata" premamila kartele

Leta 2019 je bilo na lokacijah okoli mesta Uruapan v Michoacánu v Mehiki ubitih 19 ljudi. Nekaj trupel so izobesili, kot nazorno opozorilo vsem, ki bi se v prihodnosti poskušali zoperstaviti kartelu Jalisco.

Žal je to le eno izmed številnih dejanj, ki jih kriminalne združbe izvajajo z namenom lažjega zaseganja nasadov avokada, nemotenih ropov in drugih načinov okoriščanja. Tako je ogrožen prav vsak, ki bi se poskusil upreti kartelom.

Nič kaj drugače ni v Keniji, kjer so že večkrat poročali o pretepih, posilstvih in celo umorih na plantaži avokada znanega britanskega kmetijskega podjetja.

Porast potvorb pri izdelkih iz avokada

Na trgu lahko zasledimo vse več izdelkov iz avokada, pri katerih pristojne institucije zaznavajo različne namerne potvorbe oziroma goljufije.

Največ goljufij se pojavlja pri olju iz avokada, ki ga mešajo z drugimi rastlinskimi olji ali olji slabše kakovosti ter ga napačno označujejo.

Goljufije opažajo tudi pri omakah iz avokada. Potrošnikom je verjetno dobro poznana omaka guacamole, pri kateri avokado v večji meri zamenjujejo z modificiranim škrobom, rastlinskimi olji in živilskimi barvami.

Podprite boljšo prakso

Kot potrošniki izbirajmo izdelke, ki zagotavljajo prakso poštene trgovine, kot so Fairtrade, UTZ in Rainforest Alliance, ali pa tiste, ki so označeni z evropskim ekološkim logotipom. Pri tem se moramo zavedati, da bodo ti izdelki dražji.

Okoljski certifikati Fairtrade, UTZ in Rainforest Alliance

Z vidika transporta je smiselno izbirati avokado iz nam bližnjih držav pridelovalk, na primer Španije, saj se velik del skupnega ogljičnega odtisa ustvarja prav zaradi transporta v hladilnicah, ki poteka na dolge razdalje.

Kako v trgovini prepoznati dober avokado?

V trgovini so največkrat na voljo prezreli ali nedozoreli sadeži. Če želite izbrati sadež ustrezne zrelosti, morate pri nakupovanju upoštevati nekaj stvari.

  1. Avokado mora biti na otip čvrst, a hkrati rahlo mehek. Pod prsti morate začutiti manjšo popustitev pritiska. Sadje prijemajte zelo nežno in z rokavicami, nikomur ni všeč prebirati od predhodnih kupcev že »prestiskano« sadje.
  2. Izbirajte plodove, ki ne kažejo posledic večjih poškodb. Velikost avokada ne pogojuje njegove kakovosti.
  3. Na ustrezno zrelost ploda nakazuje svetlo zelena obarvanost površine pod pecljem. To lahko doma preverite z odstranitvijo peclja.
  4. Barva in videz kožice sta odvisna od sorte. Temneje obarvan avokado ni rezultat gnitja, temveč prej omenjene sorte 'Hass'. Prav tako zelena barva ne pomeni nujno nedozorelega sadeža.

Shranjevanje in dozorevanje avokada

Gotovo ste že kdaj opazili, da sadje v prisotnosti jabolk, hrušk ali banan hitreje dozoreva in se začne kvariti. Do tega prihaja zaradi izločanja plina etilena, ki pospešuje proces zorenja. Načeloma je v gospodinjstvih nezaželen, v tem primeru pa nam lahko pride še kako prav.

Avokado postavite v papirnato vrečko skupaj s sadjem, iz katerega se sprošča etilen (npr. jabolka, hruške). Pustite jo na sobni temperaturi in skrbno spremljajte, da se avokado ne zmehča preveč. Kdaj bo nastopila zrelost, je odvisno od začetne zrelosti, načeloma se to zgodi v enem do treh dneh.

Če avokado ni dozorel in ga še ne nameravate zaužiti, ga lahko hranite v hladilniku

Če ste izbrali nedozorel avokado in ga ne nameravate kmalu zaužiti, ga lahko brez skrbi še nekaj tednov hranite v hladilniku. Prav tako ne bo nič narobe, če avokadov namaz hranite v zamrzovalniku. Pri tem upoštevajte, da ga je smiselno porabiti čim prej, saj za telo sicer ugodne nenasičene maščobe v avokadu sčasoma pospešujejo procese kvara.

Kako se izogniti sivkasto-rjavi obarvanosti mesa avokada?

Če želite zmanjšati učinek encimskega porjavenja postreženega avokada, ga pokapajte z nekaj kapljicami limonovega ali limetinega soka.

Če vam del avokada ostane, ga zavijte v folijo in shranite v neprodušno posodo ter v hladilnik. K manjšemu porjavenju naj bi prispevale tudi žveplove spojine v čebuli, zato avokado shranite v neprodušno posodo skupaj z nasekljano čebulo in postavite v hladilnik.

ZPS nasvet

  1. Za pripravo nadomestka avokadovega namaza (guacamole) uporabite mlade bučke v kombinaciji z mletimi bučnimi semeni.
  2. V receptih avokado nadomestite z bučo, grahom, fižolom ali podobnimi alternativami.
  3. Z ustreznejšo izbiro avokada in s primernim shranjevanjem preprečite nepotrebne zavržke ter tako prihranite tudi denar.
  4. Izbirajte avokado z oznakami, ki zagotavljajo prakso poštene trgovine

Naj torej uživanje avokada opustimo?

Avokado je zanimivega okusa, kulinarično uporaben, a še zdaleč ni »brez slabe vesti«. Uživanja avokada seveda ni treba opustiti, ga je pa vseeno smiselno občasno nadomestiti z alternativami iz domačega okolja.

Kot potrošniki se moramo namreč zavedati širše slike pridelave avokada, ki dolgoročno neugodno vpliva na okoljske razmere in posledično tudi na zdravstveno stanje lokalnega prebivalstva.

Besedilo: Nikita Vodopivec, Tina Simčič, Anja Bolha, Jerneja Jakopič, Tanja Pajk Žontar

Članek je nastal v okviru Študentskega projekta za trajnostni razvoj, Trajnost na moji mizi: Povečanje ozaveščenosti o Sezonskem Lokalnem Sadju in Zelenjavi – "TA-MIZA", pri katerem sodelujejo študentje in mentorji iz Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani.

Sveže e-novice ZPS, vsak petek

Ste z zanimanjem prebrali ta članek?
Prijavite se na e-novice ZPS za še več aktualnih in koristnih vsebin.

Politika varovanja osebnih podatkov

Sorodne objave

Nazaj na seznam objav

Postanite član Zveze potrošnikov Slovenije

ZPS je neodvisna in neprofitna organizacija, že
več kot 30 let na strani potrošnikov.

Zakaj postati član-ica?

Pridobite dostop do kakovostnih vsebin:

  • Revija ZPStest: 12 številk v 10 izvodih, dostop le prek spleta ali z dostavo na dom
  • Dostop do vseh testov in drugih plačljivih vsebin
  • Pravno svetovanje pri potrošniških težavah
  • Svetovanje o kakovosti in varnosti gospodinjskih aparatov ter zabavne elektronike

Že od 69,60 € / na leto

Zakaj so vsebine ZPS plačljive?

Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov. Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška, organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij.

Želim se včlaniti

 

Potrošniško svetovanje ZPS

Ste v potrošniški zagati?

Pokličite nas. Svetovali vam bodo izkušeni pravni strokovnjaki. Brezplačno za člane in članice ZPS.

 

Več o svetovanju