Alternative belemu sladkorju

Beli sladkor
Pridobivajo ga iz sladkorne pese in sladkornega trsa. Z ekstrakcijo saharoze iz sladkorne pese dobijo neposredno beli sladkor, medtem ko je prva faza ekstrakcije iz sladkornega trsa surovi sladkor, ki ga nato rafinirajo v beli sladkor. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije povprečen Slovenec na leto zaužije 34 kilogramov belega sladkorja.

Vsebnost v 100 gramih
 1610 kJ/385 kcal
 0,02 g
 99,8 g
Cena na kg: < 1 €

Melasa
Je sladka, rjava tekočina z gosto konsistenco, podobno sirupu. Nastane z vretjem soka sladkornega trsa ali sladkorne pese in je pravzaprav stranski produkt proizvodnje sladkorja. V primerjavi z belim sladkorjem vsebuje manj saharoze, približno 12 gramov glukoze in fruktoze na 100 gramov ter nekaj različnih mineralov.

Vsebnost v 100 gramih
 1213 kJ/290 kcal
 21,9 g
 74,7 g
Cena na kg: približno 6 €

Agavin sirup
Pridobivajo ga iz rastlin agave, ki morajo biti stare najmanj sedem let, da lahko iz stržena pridobijo sok. Sok segrejejo pri visoki temperaturi in koncentrirajo v zelo gost, sladek sirup, ki nima nobenih znanih ugodnih učinkov na zdravje ljudi. Več kot 80 odstotkov sladkorja v sirupu je fruktoza.

Vsebnost v 100 gramih
 1297 kJ/310 kcal
 22,9 g
 68,0 g
Cena na kg: od 8 do 27 €

Rjavi sladkor
Je rafiniran bel sladkor (saharoza), ki mu po rafiniranju povrnejo del melase. Barva in vlažnost sladkorja nakazujeta, kolikšen delež melase je dodan.

Vsebnost v 100 gramih
 1590 kJ/380 kcal
 1,3 g
 97,0 g
Cena na kg: približno 3 €

Rjavi sladkor muscavo ali muscavedo pa je nerafiniran trsni sladkor, saj mu med postopkom ne odstranijo melase. Na policah najdemo označbo "svetli", ki ima manjši delež melase, in "temni" z večjim deležem melase. Tekstura je vlažna in lepljiva, a v primerjavi z rafiniranim sladkorjem ohrani bolj bogat okus po karameli ter nekaj različnih mineralov in antioksidantov. Podobno velja za sladkor demerara, z večjimi kristali in prav tako ostankom melase. Oba imata približno enako energijsko vrednost kot namizni beli ali rjavi sladkor, medtem ko se cene gibljejo okrog 5 evrov za kilogram.

Kokosov sladkor
Izdelujejo ga iz nektarja cvetov kokosove palme. Za kilogram sladkorja potrebujejo približno sedem kilogramov in pol nektarja. Na voljo je v obliki sirupa ali paste, v trdni obliki ali v obliki kristalov. Med reduciranjem nektar karamelizira, zato ima sladkor prijeten vonj in okus po karameli. 100 gramov kokosovega sladkorja vsebuje približno 4,7 grama netopne prehranske vlaknine inulin, hranilna vrednost pa je zelo podobna belemu ali rjavemu namiznemu sladkorju. Največ vsebuje saharoze ter od 3 do 9 gramov glukoze in fruktoze na 100 gramov.

Vsebnost v 100 gramih
 1280 kJ/306 kcal
 1,8 g
 91 g
Cena na kg: od 8 do 16 €

Med
Med je zlata gosta tekočina, ki jo pridelujejo čebele. Vsebuje antioksidante ter manjše količine različnih vitaminov in mineralov, zato je boljša alternativa navadnemu sladkorju. Zaradi protimikrobnih učinkov ga že od nekdaj uporabljajo tako tradicionalne kot alternativne veje medicine. Pri višji temperaturi se nekatere naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini, antioksidanti) uničijo, zato ga ne smemo segrevati na več kot 40 °C. Od sladkorjev vsebuje največ monosaharidov fruktoze (40 g/100 g) in glukoze (36 g/100 g), večji delež drugih sladkorjev je lahko znak za potvorbo s sladkornim sirupom.

Vsebnost v 100 gramih
 1272 kJ/304 kcal
 17,1 g
 82,1 g
Cena na kg: od 6 do 16 €

Javorjev sirup
Je gosta, sladka tekočina, ki nastane s kuhanjem drevesnega soka različnih sort javorja. Iz približno 45 litrov javorjevega soka nastane 1 liter sirupa. Na izdelkih najdemo črkovne oznake, ki nakazujejo stopnjo sladkosti in intenzivnost okusa – od A (najbolj razredčen) do D (najtemnejši in najslajši). Vsebuje nekaj mineralov in antioksidantov, a je hranilno in po sestavi sladkorjev podoben namiznemu sladkorju. Ima nižjo energijsko vrednost od drugih primerljivih izdelkov, a se ta spreminja skupaj z barvo sirupa. Sestavljen je pretežno iz disaharida saharoze.

Vsebnost v 100 gramih
 1088 kJ/260 kcal
 32,4 g
 60,5 g
Cena na kg: od 16 do 60 €

Suho sadje – datlji
Presne sladice so velikokrat sladkane le z dodatkom datljeve paste, zmletih rozin, fig ali marelic. S 100 grami zmletih sušenih datljev na primer vnesemo v telo okrog 64 gramov sladkorja, približno 9 gramov prehranske vlaknine in kar nekaj kalija, magnezija in železa. Suho sadje je zaradi velike vsebnosti hranil zagotovo boljša, a še vedno energijsko bogata alternativa belemu sladkorju. Najvišji priporočen dnevni vnos prostega sladkorja bomo dosegli že z 80 grami datljeve paste ali enim malo večjim kosom presne čokoladne torte, v kateri za dno in kremo uporabimo datlje. Vsebujejo približno enak delež fruktoze in glukoze (25 g/100 g) ter nekaj saharoze (14 g/100 g).

Vsebnost v 100 gramih
 1155 kJ/276 kcal
 4,85 g
 63,7 g
Cena na kg: od 6 do 11 €

Legenda:
 Energijska vrednost
 Voda
 Sladkor