Alkoholne pijače: energijska bomba

18. december 2018

Prihaja veseli december, čas obilice jedače in nazdravljanja. Če bomo zadnje počeli predvsem z alkoholnimi pijačami, se nam bo med prazniki zagotovo tudi zato nabral kakšen kilogram "viška", saj je alkohol izredno energijsko bogat. Koliko je v alkoholnih pijačah kilodžulov oziroma kilokalorij, potrošniki pri nakupu največkrat ne izvemo. Označevanje sestavin ter energijske in hranilne vrednosti namreč pri teh pijačah (še) ni obvezno, medtem ko pri brezalkoholnih pijačah je.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Obvezni informaciji na etiketi vsake alkoholne pijače, ki vsebuje več kot 1,2 volumska odstotka (vol. %) alkohola, sta volumski odstotek alkohola etanola v 100 mililitrih (1 dcl) pijače in navedba kmetijskega pridelka (grozdje, jabolka, ječmen ...), iz katerega je alkoholna pijača narejena. Če pijača vsebuje sestavino, ki je alergen, mora biti v skladu z zakonodajo ta na etiketi obvezno označen. Pri pivu je alergena sestavina običajno ječmen, lahko tudi kakšno drugo žito, pri vinu so to sulfati ali sulfiti.

Vsebnost alkohola je v pijači izražena kot volumski odstotek alkohola (vol. %), pove pa nam, koliko alkohola (etanola) vsebuje določen volumen alkoholne pijače.

Nekateri proizvajalci, predvsem evropski pivovarji, so se pred leti zavezali, da bodo pri označevanju izdelkov stopili korak pred zakonodajo, zato so začeli na izdelkih prostovoljno navajati seznam sestavin in energijsko vrednost. Te informacije smo opazili na skoraj vseh pivih v naših trgovinah, razen pri tistih iz manjših pivovarn.

Na spletnih straneh Pivovarne Laško Union smo našli tudi hranilne tabele. Na veliki večini žganih pijač in vina nismo našli ne seznama sestavin ne energijske vrednosti in hranilne tabele. Smo pa odkrili žgano pijačo hrvaškega proizvajalca, ki je imela naveden seznam sestavin, saj je to na Hrvaškem že obvezno.

Preberite več: Test svetlega brezalkoholnega piva

Kako proizvedejo nekatere znane žgane pijače
V osnovi alkohol nastane s fermentacijo sladkorja v alkohol. Kvasovke lahko fermentirajo sladkor v alkohol do približne vsebnosti alkohola 15 vol. %, kar je glede na zakonodajo pri žganih pijačah najnižja alkoholna stopnja. Alkoholno stopnjo povečajo s postopkom destilacije, z dvojno oziroma večkratno destilacijo pa pridobijo t. i. nevtralni alkohol z okrog 95 vol. % alkohola. Brendi ali vinjak nastane z destilacijo in dolgim zorenjem vina, z destilacijo jabolčnega vina ("cider") pa Kalvados, ki ga tradicionalno proizvajajo v francoski pokrajini Normandiji. Pri nas najbolj znane žgane pijače, ki nastanejo z destilacijo, so slivovka, sadjevec, viljamovka in brinjevec. Gin proizvedejo tako, da v nevtralnem alkoholu namakajo brinove jagode in začimbe. Podobno nastane tudi borovničev liker oziroma priljubljene "borovničke". Viski in vodka sta žgani pijači, ki sta običajno proizvedeni iz žit (t. i. žitna žganja), lahko tudi iz krompirja in koruze, pri čemer škrob najprej spremenijo v sladkor, tega fermentirajo, dobljeni ferment pa nato destilirajo. Tem pijačam je dovoljeno dodajati karamel, da dobijo ustrezno barvo. Če je žgana pijača narejena iz mešanice različnih alkoholnih pijač, ji lahko dodajo sladkor, arome in barvila.

Bolj energijsko bogata od alkohola je le še maščoba. Energijska vrednost enega grama alkohola (etanol) je 29,3 kJ/ 7 kcal, maščobe pa 37,7 kJ/ 9 kcal.

Alkopopsi
Alkopopsi so alkoholne pijače, ki vsebujejo od 1,2 do 5 vol. % alkohola, pomešanega z vodo, sladkorjem, aromami, barvili in konzervansi. Teh pijač je na trgu vse več, naprodaj so pod zelo različnimi imeni (Koktail, Breezer, Cuba Libre …). Med alkopopse, na primer, spadajo priljubljeni Radler (mešanica piva in osvežilne brezalkoholne gazirane pijače), Jabolčni tat (vsebuje 45 odstotkov jabolčnega vina in gazirano vodo), pijača Hugo (mešanica vina in gazirane limonade) in »špricer« (mešanica vina in gazirane vode).

Sestavine alkoholnega koktajla cuba libre: voda, jabolčno vino, ogljikov dioksid, sredstvo za uravnavanje kislosti, citronska kislina, fosforjeva kislina, okus cola, rum in limeta, barvila: amonijev sulfitni karamel, konzervans: kalijev sorbat.

Brezalkoholno pivo in pivo z 0,0 alkohola
Pivo, ki se imenuje brezalkoholno, lahko vsebuje do 0,5 vol. % alkohola (tako kot vsaka druga brezalkoholna pijača), če pa je označeno kot 0,0 alkohola, alkohola ne sme vsebovati. Te pijače morajo vedno imeti naveden seznam sestavin in hranilno tabelo, saj se enačijo z vsemi drugimi brezalkoholnimi pijačami.

Evropski potrošniki si želijo označevanja Označevanje sestavin, energijske in hranilne vrednosti na alkoholnih pijačah naj postane zakonodajno obvezno, saj to omogoči potrošniku informirano izbiro. V dveh anketah, izvedenih leta 2014 v EU, je približno 70 odstotkov anketirancev odgovorilo, da pričakujejo označevanje alkoholnih pijač v enaki meri kot za preostala živila, 16 odstotkov pa jih je izjavilo, da bi popili manj, če bi vedeli za energijsko in hranilno vrednost alkoholnih pijač.

Alkoholne pijače so energijsko zelo bogate

Mala pločevinka (0,33 l) piva ležak lahko vsebuje od 628 kJ/ 150 kcal do 772 kJ/170 kcal (odvisno od količine nefermentiranih ogljikovih hidratov), kar je enako energiji v kosu pice (četrtina pice običajne velikosti).	V enem kozarcu (1dcl) vina (rdeče ali belo, suho do polsladko) z 12 vol. % alkohola je okrog 444 kJ/ 106 kcal (293 kJ/ 70 kcal iz alkohola in do 151 kJ/ 36 kcal energije iz preostalega sladkorja v vinu). Prav toliko energije dobimo, če zaužijemo petino tablice 100-gramske mlečne čokolade, porabili pa jo bomo s pol ure hitre hoje.

Odgovorno pitje alkoholnih pijač
Največjo količino alkohola v svetovnem merilu popijemo Evropejci. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji letna poraba čistega alkohola okrog 10 litrov na prebivalca, starejšega od 15 let, s čimer se uvrščamo rahlo nad povprečje EU. Vsem nam je znano, da alkohol škodi zdravju in ima tudi druge številne negativne učinke (v prometu, družini). Škoda, ki jo ima država zaradi posledic popitega alkohola, zagotovo presega koristi, ki jih ima država od prodaje alkohola.

Tudi v prehranskem smislu od pitja alkoholnih pijač nimamo ničesar dobrega. Ne vsebujejo hranljivih snovi, temveč so visokoenergijske in povzročajo nabiranje maščobnih oblog na telesu. Tudi zato velja razmisliti o bolj odgovornem pitju alkoholnih pijač. Pomagamo si lahko z nasveti zdravstvenih organizacij o tem, koliko alkohola največ popiti in kdaj, da ne bo preveč škodil našemu zdravju. Ženske bi smele na dan popiti največ eno enoto alkoholne pijače (na teden sedem), moški največ dve (na teden štirinajst). Ob enem dogodku naj ne bi popili več kot tri enote, potem pa naj bi dan ali dva abstinirali.

Preberite več: Mobilna aplikacija VešKajJeš: Sopotnik pri zdravem prehranjevanju

Avtorica: Marjana Peterman