Abeceda domačega kompostiranja

3. julij 2024

Ali veste, da lahko iz rastlinskih odpadkov, ki nam ostanejo na vrtu, in kuhinjskih ostankov naredimo organsko gnojilo in s tem zemlji vrnemo hranila, ki smo jih preteklo sezono izkoristili? Z nekaj koristnimi nasveti in tehnikami lahko doma naredimo kompost, ki bo hrana za naš vrt in rastline.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Kaj je kompost?

Kompost je razgrajena, humusu podobna or- ganska snov, temno rjave do črne barve, s prijetnim vonjem po zemlji. Nastane z encimsko razgradnjo organske snovi, pri čemer z različnimi postopki in pri visokih temperaturah razkroj poteka hitreje kot v naravi.

Pravilno pripravljen kompost zemlji vrača mnogo več kot nekatera mineralna gnojila, saj poleg osnovnih elementov, ki so običajno v gnojilih, v tla vnaša tudi koristne organizme, ki so izjemno pomembni za ohranjanje biodiverzitete tal.

Vsestranska uporaba komposta

Ustrezno pripravljen kompost lahko na vrtu uporabimo kot zastirko (namesto slame ali listja), lahko pa ga vkopljemo oziroma zmešamo z vrhnjo plastjo zemlje na vrtu ali v posodi. Dodajanje komposta pozitivno vpliva na življenje v tleh, saj omogoča rast in razvoj koristnih bakterij, gliv, deževnikov in drugih razkrojevalcev.

Izboljšuje tudi strukturo zemlje, kar se kaže v boljši rasti in odpornosti rastlin proti zunanjim vplivom (veter, suša ...). Zastirka med drugim preprečuje neželeno izpiranje rodovitne plasti, saj izboljša sposobnost zadrževanja vode v tleh, onemogoča rast plevelom in ne nazadnje pomaga pri rahljanju zgornje plasti zemlje.

Kompost lahko uporabimo tudi pri sajenju v korita, pri čemer osnovno mešanico zemlje zmešamo z doma pridelanim kompostom. Dodajanje komposta je skoraj obvezno pri sajenju sadnega in okrasnega drevja, grmičevja, vrtnin, zelišč in rož – v ustrezni količini ga dodamo na dno izkopane jame ali luknje.

S tem poskrbimo za prehranjenost rastlin z najpomembnejšimi hranili. Po navadi ga na vrtu dodamo v plasteh po 5 cm in več, v samo me- šanico pa v razmerju 1 : 4.

Kaj spada na kompost in kaj ne?

Kompost delimo na zeleni, rjavi in črni del.

Zeleni del: sveže pokošena trava, vsi zeleni vrtni in kuhinjski ostanki ter pleveli, vendar samo tisti, ki še niso zacveteli.

Rjavi del: živalski gnoj (goveji, konjski itd.), slama, lubje, seno, listje, veje in karton.

Črni del: zemlja, oglje, že predelan kompost (najboljši pospeševalec komposta).

Na kompostni kup ne mečemo mesa in mesnih izdelkov, jajc oziroma jajčnih lupin, kemično predelanih proizvodov, škropljenega sadja (npr. olupkov pomaranč, limon, banan), iztrebkov domačih ljubljenčkov, stekla, plastike ...

Prav tako na kompost ne spadajo pleveli, ki so že tvorili seme, in invazivni pleveli, saj jih na ta način nehote razmnožujemo po vrtu. Ostankov kuhane hrane oziroma kuhinjskih odpadkov, ki privlačijo živali (miši, podgane, zajci in drugi neželeni obiskovalci), ni priporočljivo kompostirati.

Trije načini pridelave komposta

Anaerobni kompost

Anaerobni kompost je hladen postopek razgradnje, pri katerem ne pride do segrevanja. Na kup celo sezono nalagamo organski material, brez obračanja. Razgradnja poteka brez kisika, kar pomeni, da začnejo odpadki gniti, se ne segrevajo in ne razpadajo tako kot pri aerobnem načinu.

Kot stranski produkt nastajajo škodljivi plini, predvsem metan in ogljikov dioksid. Tak kompost nastaja najmanj dve leti in je manj kakovosten, a je hkrati najpreprostejši za pridelavo, saj ne zahteva veliko časa in dela.

Aerobni (klasični) kompost

Aerobni (klasični) kompost je topel postopek razgradnje, ki poteka ob prisotnosti kisika iz zraka in pri katerem se poveča temperatura. Potrebnega je nekaj fizičnega dela, a se hitro obrestuje, saj kompost nastane zelo hitro (v 6–12 mesecih). 

Navodila za pripravo aerobnega kompostnega kupa

• Najprej izberemo ustrezno lokacijo, kjer nam kup med sezono ne bo v napoto, hkrati pa nam bo dostopen.
• Umestimo ga v senco, neposredno na površino tal, kjer je v stiku z organizmi v tleh, ali na beton, če želimo zbirati izcedek, ki ga lahko uporabimo za zalivanje kompostnega kupa, da zagotovimo ustrezno vlažnost. Že na začetku potrebujemo veliko količino sestavin, saj jih med kompostiranjem praviloma ne dodajamo.
• S kompostiranjem lahko začnemo kadar koli v letu, najbolj pomembno je, da imamo že ob začetku dovolj materiala (spomladi in poleti ob okopavanju, košnji).
• Pozimi lahko brez skrbi pustimo kompostni kup popolnoma pri miru. Med razgradnjo se bo zmanjšal tudi za polovico.

Sestavine pred začetkom dobro zmešamo in ustrezno navlažimo (zalijemo), da preprečimo vžig. Kup se bo razmeroma hitro začel segrevati zaradi intenzivnega deljenja oz. množenja mikroorganizmov, pri tem se sprošča toplota (do 60 °C), zaradi česar se iz kupa kadi.

Ključen del nastajanja komposta je prav dvig temperature v sredini kupa, kar uniči škodljive organizme in klice ter hkrati zatre semena plevelov, ki so se po naključju znašla v kompostnem kupu.

Po nekaj dneh začnemo redno premetavati kup, in sicer na dva ali tri tedne. S tem skrbimo za zadosten vnos zraka oz. kisika, ki ga organizmi potrebujejo za svoj razvoj in porabljajo vse do končne faze predelave v kompost.

S premetavanjem premaknemo zunanjo nepredelano plast v sredino/notranjost kupa in s tem poskrbimo, da se celoten kup čim hitreje predela v kompost. Med celotnim procesom mora biti kup stalno vlažen, a ne premoker ali presuh.

Ko se zunanja plast izsuši (zgornjih 15 do 20 cm), kup zalijemo. V primeru napovedanega dolgotrajnega deževja ga pokrijemo s folijo.

Težave, ki lahko nastanejo med aerobnim kompostiranjem

Težava	Vzrok	Rešitev
V kompostu se zaznava neprijeten vonj.	Pomanjkanje kisika; nezadostno prezračevanje	Kup premečemo in preprečimo zbijanje materiala.
Kup je v sredini suh.	Pomanjkanje vode	Kup izdatno zalijemo.
Kompostni kup se ne segreje.	Premajhen kompostni kup; premajhna prostornina	Dodamo organski material.
Procesi razgradnje ne potekajo.	Neugodni pogoji za delo organizmov	Dodamo čim bolj raznovrsten material, zalijemo in prezračimo.
Zbirajo se neželeni insekti.	Fermentacija sadja in zelenjave	Kup prekrijemo s tanko plastjo zemlje ali s predelanim kompostom.
Kompostni kup je vlažen, vendar hladen.	Pomanjkanje dušika	Dodamo material, bogat z dušikom (npr. pokošena trava).

Vermikompost

Vermikompost je hladen postopek kompostiranja (kup se ne segreva), ki se od drugih dveh razlikuje po tem, da poteka ob pomoči rdečih deževnikov (Lumbricus rubellus in Eisenia fetida). Fizično je manj zahteven, nastaja najmanj eno leto, vse delo pa opravijo deževniki.

V primerjavi s klasičnim kompostom je obogaten s pomembnimi kislinami (fulvinska, huminska), bogato mikrobno združbo in koristnimi bakterijami, združenimi z iztrebki deževnikov. Našteto dokazano vpliva na boljšo rast rastlin, strukturo tal in obogati tla s hranili.

V osnovi se uporablja kot gnojilo in ne kot zastirka, kar pomeni, da je poraba manjša.

Navodila za pripravo vermikomposta

Med sezono na kup v tankih plasteh nalagamo sestavine. Začnemo z izbiro primernega senčnega mesta, ki ga utrdimo oziroma nasujemo ter ustrezno zaščitimo s folijo ali filcem, saj nam lahko deževniki pobegnejo iz kupa v tla. Pri manjši pridelavi lahko kompostiramo v posebnih posodah ali temu namenjenih kompostnikih.

Na podlago, ki jo lahko sestavljata predelan kompost in uležan gnoj (ali pa karton in trava), naselimo rdeče deževnike (dobimo jih pri vzrejevalcih ali navežemo stik s kom, ki jih že ima) in na tri do štiri tedne enakomerno nalagamo plasti.

Zelo pomembno je, da posamezna plast ni debelejša od 5 cm, saj je drugače deževnikom ne uspe predelati v celoti, vermikompostni kup pa lahko zaradi gnitja propade. Deževniki se premikajo za hrano kar pomeni, da se bodo z vsako dodano plastjo premaknili višje in za seboj pustili vrhunsko organsko gnojilo.

Ko želimo vermikompost uporabiti, zgornjo plast z deževniki (zgornjih 20–30 cm) preprosto odmaknemo na stran oziroma na nov kup. Če deževnike prenesemo na vrt ali v korita, tam prej ali slej izstradajo.

Gnojilo lahko uporabimo na vrtu za vse vrste rastlin, od okrasnih rastlin do dreves, zelišč, zelenjave in sobnih rož. Gnojimo v manjših odmerkih, najbolje pest ali dve okoli sadik zelenjave, zelišč in rož ter eno lopato okoli dreves.

Lahko pa iz vermikomposta naredimo tekoče gnojilo, ki ga uporabimo za večje površine. Izjemno dobra lastnost tega komposta je, da ne zažge ali poškoduje mladih korenin rastlin (to se lahko zgodi pri uporabi hlevskega gnoja in mineralnih gnojil), ki so izjemno krhke.

Uporabimo lahko enake sestavine kot pri klasičnem kompostiranju, res pa je, da imajo deževniki nekatere surovine raje in jih bodo hitreje predelali kot druge. Najraje imajo kuhinjske in vrtne odpadke, karton, goveji gnoj (svež) in sveže pokošeno travo.

Za uspešno delo deževnikov morajo biti sestavine ustrezno vlažne in zmešane, kar lahko preverimo s stiskom materiala v pesti: če iz njega priteče voda, je kup preveč vlažen, če pa ob stisku kepa popolnoma razpade, je treba kup zaliti. Ob popolni vlagi kepa obdrži obliko ali rahlo razpade.

Razlike med načini kompostiranja

	Aerobno kompostiranje	Anaerobno kompostiranje	Vermikompostiranje
Kakovost komposta	+ bogat s hranili, zelo kakovosten	- slabša kakovost	+ zelo bogat s hranili, poln koristnih mikroorganizmov
Količina dela	- velkiko dela	+ malo dela	+ malo dela, saj večino opravijo deževniki
Količina sestavin	- velika začetna količina	- majhna količina, lahko redno dodajamo	+ majhna količina
Vonj	+ prijeten vonj	- neprijeten vonj	+ prijeten vonj
Čas do končnega komposta	+ hitro pripravljen (lahko v pol leta)	- daljše obdobje (več kot eno leto)	+ hitro pripravljen (prej kot v enem letu)
Proces razgradnje	topel	hladen	hladen
Prostor	zunaj (v senci)	zunaj (v senci)	zunaj, v garaži, kjer koli

Hitri test za oceno zrelosti komposta

Preprost in hiter preizkus zrelosti komposta lahko naredimo tako, da vzamemo nekaj lončkov ali setvenih platojev, jih napolnimo s kompostom in vanj posejemo seme (npr. solata). Če ima seme nekaj dni po kalitvi močno, zdravo rast in so se prvi zeleni deli uspešno razvili, je kompost dovolj predelan.

Znaki nepredelanega komposta se kažejo kot razpotegnjena rast, nestabilnost rastlin, porumenelost. V tem primeru kompostni kup pustimo še nekaj časa zoreti.

ZPS nasvet za uspešno kompostiranje

Materiala za kompostiranje nikoli ne postavljamo v popolnoma zaprt prostor, ker bo zgnil.

Aerobni kompostni kup moramo redno premetavati, s tem skrajšamo proces razgradnje (materialov). Poskrbeti moramo, da je kup stalno vlažen.

Material, iz katerega je posoda za anaerobno kompostiranje, načeloma ne vpliva na predelavo organskega materiala v kompost.

Če imamo prostor, lahko naredimo dva kompostna kupa in si zagotovimo prostor za odlaganje kuhinjskih in drugih odpadkov skozi celo leto. En kompostni kup zasnujemo kot aerobni, kar pomeni, da odpadkov med procesom razgradnje ne dodajamo.

Drug kup naj bo anaerobni, nanj sproti odlagamo odpadke, ki nam ostanejo v kuhinji, na vrtu ipd. Tak kup lahko med sezono premečemo, načeloma pa ga bomo začeli premetavati naslednjo sezono oziroma ko bo količinsko dovolj velik, vzdrževali pa ga bomo kot aerobnega.

Avtorji: Luka Čamernik, Anja Bolha, dr. Tanja Pajk zŽontar, dr. Jerneja Jakopič