5 vprašanj o osnovnem plačilnem računu

31. maj 2023

Sedem let je minilo, odkar smo v Sloveniji dobili osnovni plačilni račun. Določa ga zakon, poskrbel pa naj bi za finančno vključenost ranljivih skupin potrošnikov oziroma za to, da nihče ne bi ostal brez bančnega računa. Odgovarjamo na najpogostejša vprašanja o osnovnem plačilnem računu.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

1. Komu je namenjen osnovni plačilni račun?

Namenjen je vsem potrošnikom, ki zakonito prebivajo v EU, tudi potrošnikom brez stalnega naslova, prosilcem za azil in potrošnikom, ki jim dovoljenje za bivanje ni bilo odobreno, vendar njihov izgon iz pravnih ali dejanskih razlogov ni mogoč.

2. Kdaj lahko banka zavrne odprtje osnovnega plačilnega računa?

Ponujati ga morajo vse banke, ki sicer vodijo plačilne račune potrošnikov. Prošnjo banka zavrne, kadar bi odprtje povzročilo kršitev določb zakona, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. 

Odprtje računa lahko banka zavrne tudi v primeru, ko:

• ima potrošnik že odprt račun pri banki v Sloveniji, ki mu omogoča uporabo plačilnih storitev;
• je potrošnik v zadnjih treh letih kršil pogodbene obveznosti do banke;
• ima banka informacije, da je na plačilnem računu potrošnika vzpostavljena evidenca o neizvršenih sklepih za izvršbo ali prisilno izterjavo.

Predvsem zadnji razlog posameznikom z izvršbami onemogoča, da bi v praksi dostopali do bančnega računa, saj jim banke (več njih ali celo vse) prošnjo zavrnejo. Na ZPS večkrat prejmemo tudi pritožbe potrošnikov, ki so tuji državljani (nekaterih držav) in jim banka vlogo zavrne zaradi "preprečevanja pranja denarja in terorizma". 

Za finančno vključenost vseh
Namen osnovnega plačilnega računa je zagotoviti finančno vključenost tistim potrošnikom, ki ne morejo odpreti plačilnega računa, na primer zaradi nerezidentstva in/ali slabega finančnega položaja. Želimo si, da bi osnovni plačilni račun upravičil svoj namen, saj je življenje brez bančnega računa v današnjem svetu praktično nemogoče.

3. Koliko stane osnovni plačilni račun?

Z namenom varovanja potrošnikov višino nadomestila določa Banka Slovenije, razlikuje pa se glede na uporabnike. Za upravičence do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka je nadomestilo 1,47 evra, za preostale potrošnike pa 4,90 evra. Na Banki Slovenije poudarjajo, da lahko poslovne banke nadomestilo tudi znižajo oziroma osnovni plačilni račun ponudijo brezplačno. 

4. Katere banke so nadomestilo znižale?

Preverili smo cenike bank in hranilnic in našli šest ugodnejših ponudb:

• Primorska hranilnica Vipava: 3,99 evra,
• N Banka: 1,35 in  4,6 evra,
• Addiko banka: 1,45 in 4,6 evra,
• Banka Sparkasse, Delavska hranilnica in DBS: 4,62 evra.

5.    Kaj vsebuje osnovni plačilni račun?

Osnovni plačilni račun je paketni račun, ki zajema več storitev in ne le vodenje računa:

• storitve, ki so potrebne za odprtje, vodenje in zaprtje plačilnega računa;
• storitve, ki omogočajo polog sredstev na plačilni račun;
• storitve, ki omogočajo dvig gotovine s plačilnega računa v EU na bančnem okencu ali bankomatih med obratovalnim časom banke ali zunaj njega;
• izvrševanje domačih in čezmejnih direktnih obremenitev;
• izvrševanje domačih in čezmejnih plačilnih transakcij s plačilno kartico, vključno z internetnimi plačili;
• izvrševanje domačih in čezmejnih kreditnih plačil, vključno s trajnimi nalogi, na terminalih, okencih in prek internetnih storitev banke, če banka to omogoča v okviru svojega rednega poslovanja.

Večina bank v osnovni plačilni račun vključi po osem plačilnih nalogov na mesec. Običajen uporabnik lahko tako zadosti svojim potrebam po osnovnih bančnih storitvah. Do dodatnih storitev, kot so krediti, depoziti, limit in kartice, pri nekaterih bankah v okviru osnovnega plačilnega računa ni mogoče dostopati (tudi z doplačilom ne).

Avtorica: Alina Meško