5 tveganj pri najemu kredita v času visokih obrestnih mer

7. september 2023

Trenutno visoke obrestne mere zaslužijo dodatno pozornost in previdnost, saj je denar dražji kot v preteklih letih. To posledično pomeni večjo obremenitev naših financ, večja pa je tudi verjetnost, da banka našo prošnjo zavrne, ker nismo kreditno sposobni za najem želenega zneska. Zavrnitev banke nekatere usmeri k (običajno še dražjim) nebančnim ponudnikom in spletnim ponudbam, ki se pogosto izkažejo za prevare. Opozarjamo na pet glavnih tveganj in svetujemo, kako se jim izogniti.

Dodaj vsebino med priljubljene

Za dodajanje vsebine med priljubljene potrebujete uporabniški profil. Brezplačna registracija

Za najem kredita si je treba vzeti čas, saj posledice odločitve čutimo v prihodnjih mesecih, letih ali celo desetletjih. 

1. Napačna ocena finančnih zmožnosti 

Banka pred odobritvijo kredita oceni našo kreditno sposobnost, a kako visok obrok lahko plačujemo, najbolje vemo mi sami. Kreditni obrok bo zarezal v gospodinjski proračun in če nismo vajeni varčevati, je to lahko težava.

Da bi vedeli, koliko denarja lahko namenimo odplačevanju dolgov, moramo dobro poznati svoje prihodke in predvsem odhodke skozi vse leto. Poiskati moramo morebitne prihranke in z denarjem ravnati varčno.

Ob še vedno visoki inflaciji je dodatno tveganje višanje drugih življenjskih stroškov, saj manj denarja ostane za plačilo kreditnih obrokov.  

Nasvet: Da bi se v kar največji meri izognili tveganju, moramo premisliti in preračunati, koliko denarja lahko mesečno namenimo za odplačevanje kredita, ter oceniti, ali bomo to zmogli tudi ob vseh spremembah v prihodnosti. 

2. Fiksna ali spremenljiva obrestna mera?

Pri najemu kredita se odločamo med tipom obrestne mere, ki je lahko fiksna ali spremenljiva. V prvem primeru je ves čas odplačevanja enaka, znana je tudi višina obrokov. Pri spremenljivi obrestni meri pa je višina mesečnih obveznosti vezana na euribor, ki se spreminja.

Banke pogosto uporabljajo 6-mesečni euribor, kar pomeni, da obrestno mero in višino obroka prilagodijo vsakega pol leta, glede na takratno vrednost euriborja. Obroki se tako lahko povišajo ali znižajo. Trenutno 6-mesečni euribor znaša že skoraj štiri odstotke, kaj se bo z njim dogajalo v prihodnje, je nemogoče napovedati.

Zagotovo pa vemo, da daljše dobe odplačevanja pomenijo večje tveganje, saj lahko pride do večjih povišanj euriborja in ta lahko trajajo dlje časa.

 

Trenutno so krediti s fiksno obrestno mero načeloma celo ugodnejši od tistih s spremenljivo, res pa je tudi, da se bodo v primeru znižanja euriborja obroki pri zadnjih znižali. Velja tudi nasprotno, saj ni zagotovila, da euribor ne bo še dodatno zrasel.  

Nasvet: Pri najemu dolgoročnih kreditov, še posebej stanovanjskih kreditov za deset let ali več, priporočamo izbiro fiksne obrestne mere, ki zagotavlja stabilne obroke ves čas odplačevanja. 

3. Kopičenje dolgov in prezadolženost

Ne le krediti, tudi limiti na bančnem računu ter poraba na kreditnih in posojilnih karticah so dolgovi. Enako velja za izposojo od znanih in neznanih fizičnih oseb.

Težava nastane, ko jih začnemo kopičiti, izgubimo nadzor in se znajdemo v položaju, ko iz meseca v mesec s težavo pokrivamo finančne obveznosti.

Limiti

Limiti so zelo pogosta oblika zadolževanja, ki je marsikdo sploh ne dojema kot dolg. V resnici gre za drago izposojo denarja, saj so obrestne mere višje kot pri kreditih. Past je tudi psihološka, saj nimamo vnaprej odmerjenih mesečnih obrokov, s katerimi bi dolg vračali, temveč se pogosto zgodi, da smo ves čas "v minusu".

Posojilne kartice

Podobno je s karticami, še posebej posojilnimi, kjer prav tako plačujemo visoke obresti, vračanje pa je nepregledno in se v njem lahko hitro izgubimo ter prezadolžimo. Rešitev je v omejevanju in zmanjševanju dolgov ter odpravi nepotrebnega potrošništva.  

Nasvet: Dolg je lahko smiseln, če ga uporabimo za nekaj, kar nam izboljša življenje (nakup nepremičnine ali vozila, študij …), ne pa, kadar gre za potrošne nakupe, ki za nas dolgoročno nimajo pozitivnega vpliva (zadolževanje za življenjske stroške, počitnice, nepotrebni nakupi prek naših zmožnosti …).  

4. Najem kredita pri nebančnih ponudnikih 

Najpogostejši razlog za najem kredita pri nebančnih ponudnikih je zavrnitev odobritve kredita s strani banke. Vedeti pa moramo, da banka kredita običajno ne zavrne brez razloga.

Poleg tega so nebančni krediti praviloma dražji – visoke obrestne mere, visoki stroški in visoke kazni v primeru neplačevanja kreditnih obrokov lahko kreditojemalce pahnejo v veliko finančno stisko.

Če nam banka zavrne prošnjo za kredit, razmislimo, ali smo ga v resnici sposobni odplačati. V primeru pritrdilnega odgovora preverimo, ali ima nebančni ponudnik dovoljenje za opravljanje te dejavnosti, temeljito preverimo tudi pogoje najema in posledice v primeru neplačevanja kreditnih obrokov.  

Nasvet: Na vsak način se izognimo najemu oderuškega kredita, saj poznejše ukrepanje prinaša dodatne finančne in psihične obremenitve.  

5. Spletni krediti, ki to niso 

Tisti, ki jih banke ocenijo kot kreditno nesposobne, "rešitev" (pre)pogosto iščejo na spletu. Splet pa je poln lažnih ponudb in prevar, tudi in predvsem na finančnem področju.

Na ZPS dobivamo pritožbe potrošnikov, ki so mislili, da bodo sklenili kreditno pogodbo prek spleta, a so na koncu izgubili denar. Ponudbe za kredite pridejo z družbenih omrežij in po drugih spletnih kanalih, nekateri potrošniki jih poiščejo sami.

Prevaranti pogosto postavijo spletno mesto izmišljene banke ali drugega kreditnega ponudnika, kjer zlorabijo logotipe bank ali pa si jih preprosto izmislijo. Zavedati se moramo, da je postavitev spletnega mesta danes preprosta, kaj je tam zapisano, pa ne preverja nihče.

Lažni krediti so označeni kot zelo ugodni, ponudniki pa poudarjajo, da ne preverjajo kreditne sposobnosti. Ciljna skupina prevarantov so torej potrošniki, ki kredita drugje ne morejo dobiti. To pomeni, da izkoriščajo že tako finančno najbolj ranljive in njihov težki finančni položaj naredijo še težji.

Kredit hitro "odobrijo", nato pa zahtevajo plačilo stroškov odobritve, zavarovanja in podobno. Pogosto se zgodi, da potrošnik te stroške plača (najvišji nam znani so stroški v višini 7000 evrov), nato pa prevaranti zahtevajo še dodaten znesek za "aktivacijo kredita".

Mnogim alarm zazvoni prav takrat, ko vidijo, da denarja ni, nadaljujejo pa se zahteve po dodatnih plačilih.  

Nasvet: Izogibajmo se kreditnim "ponudbam" na spletu oziroma ne vstopajmo v komunikacijo s "ponudniki" spletnih kreditov, saj gre v večini primerov za prevare, ki bodo le še poslabšale naš finančni položaj.  

Če pademo v roke prevarantov, čim prej stopimo v stik s policijo. Če smo denar nakazali prek banke, poskusimo nakazilo preklicati. V primeru, da smo denar poslali prek Western Union ali MoneyGram, se sled za njim hitro izgubi in je skoraj zagotovo izgubljen. A tudi pri bančnem nakazilu ne moremo računati na povrnjen znesek.  

Odločitev za kredit naj ne bo hitra

Življenje se ne ozira na trenuten gospodarski položaj in marsikdo denar potrebuje tudi v času visokih obrestnih mer. Potreben pa je premislek, ali si dolg lahko privoščimo ter ali ga sploh potrebujemo. Odločitev naj ne bo hitra.

Tudi banke vabijo s hitrimi krediti, ki so lahko odobreni že v nekaj minutah, a kredit ni nekaj, za kar bi se odločili tako hitro.

In če banka kredita ne odobri, je morda bolje, da si denarja ne izposojamo drugje. Banke so namreč bolj regulirane in nadzorovane kot nebančni ponudniki, ponudbe na spletu pa so pogosto nekaj povsem drugega od tistega, za kar se predstavljajo. 

Avtorica: Alina Meško