Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Kakovost živil
Kakovost živil
21. november 2019

Med je Slovencem v ponos – z razlogom. Čebelarstvo ima pri nas dolgo tradicijo, domačim čebelarjem zaupamo tudi potrošniki, saj po podatkih naše ankete večina kupuje med prav pri lokalnih čebelarjih. Tudi trgovske police so z medom bogato založene, izbira je pestra, mi pa smo tokrat pod drobnogled vzeli cvetlični med slovenskega in tujega porekla. Rezultati so razveseljivi – testirani vzorci so dobili najmanj povprečno oceno, večina dobro, med najboljšimi pa so bili prav vzorci slovenskega porekla.

Božnar, Hiša medu, cvetlični med
Confeira Bio, cvetlični med iz kontrolirane ekološke pridelave
Čebelarstvo Slanc, cvetlični med
dm Bio, bio cvetlični med
FerMedica, cvetlični med
Grandessa, cvetlični med, točeni
Jager, cvetlični med
Kraški med, Čebelarstvo Atelšek, cvetlični
Medeni butik Voglar, bio cvetlični točeni med
Medex, cvetlični med
Spar, cvetlični med

Med smo kupili v trgovinah anonimno, kot običajni potrošniki. Proizvajalci na izbor niso imeli vpliva.

Kako smo testirali
Sestava medu (50 odstotkov skupne ocene)

Preverjali smo fizikalno-kemijske parametre: vsebnost HMF, vode, sladkorjev in aktivnost diastaze ter jih ocenili glede na mejne vrednosti po Pravilniku o medu, upoštevali smo še električno prevodnost in vsebnost kvasovk. V ocenjevalni lestvici smo upoštevali tudi merila za višjo kakovost medu.

Ostanki zdravil (15 odstotkov skupne ocene)
Preverili smo vsebnost ostankov zdravil za zdravljenje varoze v panju, z mejo detekcije 0,01 mg/kg medu.

Hedonska ocena potrošnikov (25 odstotkov skupne ocene)
Analizo s potrošniki smo izvedli skladno s standardom (ISO 11136:2014 in ISO 4121:2003) v laboratoriju za vrednotenje živil – 20 potrošnikov je na 9-točkovni hedonski lestvici z ocenami od 1 do 9 ocenilo stopnjo ugajanja vsakega vzorca medu.

Trajnost (5 odstotkov skupne ocene)
Pri trajnostnem vidiku smo upoštevali morebitne dodatne oznake in certifikate (ekološko, zaščitena geografska označba/označba porekla, slovenski kozarec), oddaljenost države porekla in vrsto embalaže (steklo/plastika).

Označba (5 odstotkov skupne ocene)
Označevanje smo ocenjevali v skladu z Uredbo 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, posebno pozornost smo namenili poreklu. Preverjali smo skladnost zapisanega geografskega in botaničnega porekla z dejanskim. Geografsko in botanično poreklo smo opredelili v laboratoriju na podlagi mikroskopske analize peloda rastlin, značilnih za določeno območje in določeno vrsto medu.

Poleg porekla smo v oceni upoštevali velikost črk, čitljivost in kontrast, ime izdelka, navedbo proizvajalca, neto težo in navedbo prehranske tabele, navodila za shranjevanje, predstavitev v slovenskem jeziku in dodatne posebne navedbe.

Potvorbe (0 odstotkov skupne ocene)
Potvorjenost medu smo ugotavljali z metodo profiliranja z jedrsko magnetno resonanco (NMR). Presejalna metoda prepozna vse komponente medu, ki jih primerja z ogromno bazo že analiziranih skladnih vzorcev. Prepozna nepravilnosti in s tem omogoča odkrivanje poznanih in še nepoznanih potvorb.

Osnovna zakonodaja in smernice 
Uredba (ES) št. 1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, Direktiva Sveta 2001/110/ES o medu, Pravilnik o medu (Uradni list RS, št. 4/11, 26/14 – ZKme-1B in 9/15), Pravilnik o shemah kakovosti kmetijskih pridelkov in živil (Uradni list RS, št. 23/15 in 43/15), Pravilnik o označbi geografskega porekla Kraški med (Uradni list RS, št. 80/05 in 45/08 – ZKme-1), Pravilnik o označbi geografskega porekla Kočevski gozdni med (Uradni list RS, št. 124/04 in 45/08 – ZKme-1), Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 72/18 in 17/19), Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov, Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (Uradni list RS, št. 53/07).


Zaradi zagotavljanja popolne neodvisnosti ZPS kot potrošniška organizacija ne sprejema donatorskih in sponzorskih prispevkov podjetij. Primerjalne teste izdelkov in storitev financirajo člani ZPS s plačilom članarine. S plačilom posameznega testa tako tudi vi omogočate izvedbo primerjalnih testov.


Ko boste opravili nakup, vam bomo po e-pošti poslali geslo za dostop do rezultatov izbranega testa.

Med je naravna sladka snov, uporabljamo ga kot sladilo v čaju, namaz na kruhu, dodatek jedem, zaradi protimikrobnih lastnosti ga že od nekdaj uporabljajo tako tradicionalne kot alternativne veje medicine. Izdelajo ga čebele, ki v cvetovih nabirajo nektar (med iz nektarja ali cvetlični med) ali pa zbirajo izločke živih delov rastlin ali izločke živali na živih delih rastlin (med iz mane ali gozdni med). Zbran material nato pomešajo z lastnimi snovmi, ga shranijo, posušijo in pustijo zoreti v satju. Čebelarji nato satje vzamejo iz panjev, med pretočijo in precedijo. Vse skupaj mora potekati po skrbno nadzorovanih postopkih. Manjši pridelovalci med napolnijo v kozarce in tržijo sami, lahko ga prodajo večjim polnilnicam, ki zberejo med različnih pridelovalcev, lahko tudi z vsega sveta, naredijo mešanico in med prodajo pod lastno ali trgovsko znamko.

Tabela z rezultati testa cvetličnega medu

Kliknite na fotografijo za povečavo!

tabelamed

V akreditiran laboratorij smo poslali 11 vzorcev medu, ki smo jih kupili avgusta letos pri različnih večjih trgovcih po Sloveniji (dm, Hofer, Jager, Lidl, Mercator, Spar), prodajalcih na ljubljanski tržnici in v manjših trgovinah v ljubljanskem mestnem središču. Izbrali smo izdelke domačih in tujih proizvajalcev. V laboratoriju so preverili parametre sestave medu (določeni so s pravilnikom) in morebitne ostanke zdravil za zatiranje bolezni v panju, ugotavljali so tudi potvorjenost medu, z mikroskopsko analizo peloda pa preverili botanično in geografsko poreklo. Potrošnike smo povprašali po stopnji ugajanja vzorcev in preverili skladnost označbe z zakonodajo. Pri končni oceni smo vključili tudi trajnostni vidik, pri čemer smo upoštevali oddaljenost države porekla, različne certifikate in embalažo. Glede na rezultate testa lahko zaključimo, da so v povprečju najboljši prav izdelki slovenskega porekla.

Od kod je med na trgovskih policah
Povprečen Slovenec poje okrog kilogram medu na leto, kar nas uvršča med največje evropske porabnike tega zlatega darila čebel. V Sloveniji je približno 10.000 čebelarjev, ki skupaj proizvedejo od 500 do 2500 ton medu na leto, odvisno od letine. Letošnja je zaradi slabih vremenskih razmer v času cvetenja in opraševanja ena slabših, po podatkih Čebelarske zveze Slovenije so ga letos pridelali le 653 ton. Posledično ga moramo veliko uvoziti, zato se na trgovskih policah znajde med od vsepovsod.

Največji proizvajalki medu na svetu sta Kitajska in Argentina, čeprav ga sami porabita le majhen delež in ga večino izvozita. Največ medu k nam pride iz Nemčije in s Hrvaške. Poreklo, torej kje je bil med pridelan, mora biti obvezno navedeno na označbi. Če je ves med iz ene države, se mora poreklo označiti z navedbo države. Če med izvira iz več kot ene države, ga lahko proizvajalec namesto z natančno navedbo vseh držav opremi le z eno od naslednjih oznak: »mešanica medu iz držav članic EU«, »mešanica medu iz držav, ki niso članice EU« ali "mešanica medu iz držav članic EU in držav, ki niso članice EU". Ob sprejemanju zakonodaje so tako označevanje dosegli prav proizvajalci in trgovci, z argumenti, da celotna navedba zavzame preveč prostora.

Poreklo medu je za potrošnika najpomembnejša informacija pri izbiri, zato menimo, da bi morali biti vsi izdelki, tudi če gre za mešanico, označeni z navedbo vseh držav, iz katerih je med, po padajočem vrstnem redu.

O poreklu smo povprašali trgovsko verigo Jager, kjer so nam odgovorili, da je analizirani vzorec mešanica medu s Kitajske, iz Argentine, s Hrvaške, iz Španije, Moldavije, Ukrajine, Vietnama in Mehike (v tem vrstnem redu), ker pa označevanje držav, kadar gre za mešanico medu, ni obvezno, to na izdelku seveda ni navedeno.

Zavzemamo se za natančno označevanje porekla
Na Zvezi potrošnikov Slovenije se zavzemamo za natančno poimenovanje porekla in želimo, da namesto obstoječih oznak proizvajalci vedno natančno navedejo vse države, iz katerih prihaja med v mešanici. Za natančno označevanje se zdaj zavzemajo tudi večji slovenski pridelovalci in polnilci pod okriljem Čebelarske zveze Slovenije, ki je na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS poslala pobudo za jasno označevanje porekla. Potrošnik ima namreč pravico vedeti, od kod med prihaja.

Ugotavljanje porekla v laboratoriju
V laboratoriju so poreklo določili na podlagi mikroskopske analize peloda v medu, ki prihaja iz rastlin, na katerih so čebelice nabirale nektar. Nekatere rastline so značilne le za določeno geografsko območje, zato lahko ocenimo, ali so pelodna zrna rastlin značilna na primer za Južno Ameriko, Azijo, jugovzhodno Evropo ipd. Pri dveh izdelkih so identificirali le pelod, značilen za območje zunaj EU, medtem ko sta imela izdelka deklariran tudi del medu iz EU, ki pa ga v laboratoriju zaradi kompleksne mešanice peloda niso mogli ne potrditi ne ovreči.

V praksi je lahko delež medu iz EU v primerjavi z deležem medu iz držav zunaj EU tako majhen, da ga v laboratoriju niso mogli zaznati. Ker deleži medu v mešanici niso nikjer natančno določeni, je lahko delež medu iz EU zelo majhen, tudi le 5-odstoten ali še manjši. Do nepravilnosti lahko pride tudi zaradi slabše homogenizacije medu in polnjenja v manjše kozarčke. Po navedbah proizvajalca največji delež analiziranega ekološkega cvetličnega medu Medeni butik Voglar prihaja iz Mehike, manjši evropski delež pa iz Bolgarije in Romunije. Z jasnim označevanjem porekla se bo morda v kozarčkih povečal tudi delež evropskega medu.

Zakaj med kristalizira?
Med shranjujemo pri sobni temperaturi v temnem prostoru, s tem najdlje ohranimo aktivnost encimov, barvo in arome. Optimalna temperatura za shranjevanje je med 18 in 24 °C, vseeno bo med po določenem času kristaliziral. Kristalizacija je naraven proces, ki ne vpliva na kakovost medu. Hitrost kristalizacije je odvisna od razmerja med količino glukoze in fruktoze ter med količino glukoze in vode v medu. Vsaka vrsta medu po določenem času kristalizira. Kostanjev in akacijev med vsebujeta veliko fruktoze in malo glukoze, zato bosta v primerjavi s cvetličnim ostala dalj časa tekoča. Kristaliziran med lahko utekočinimo tako, da zaprto posodo položimo v vodno kopel, ki ima največ 40 °C. Segrevanje medu pri višjih temperaturah in v mikrovalovni pečici povzroči poškodbe in razgradnjo koristnih snovi v medu. Utekočinjen med je priporočljivo čim prej shladiti na sobno temperaturo.

Potvorb nismo odkrili
Med je na evropskem seznamu najpogosteje ponarejenih živil na šestem mestu. Dodajanje sestavin živil, aditivov za živila ali drugih snovi ni dovoljeno. Zaradi visoke cene in zahtevne pridelave je zelo mamljiv za potvarjanje z dodajanjem cenenih snovi. Vsebnost vode je zakonsko omejena, zato se dodajajo predvsem ceneni sladkorni sirupi, katerih vsebnost je težje dokazljiva. Včasih so ponaredki tudi nenamerni – ko v naravi ni dovolj hrane oziroma so vremenske razmere slabe, morajo čebelarji krmiti čebelje družine s sladkorjem. Če tega čebele ne predelajo v med, ostanek lahko nakazuje na potvorjenost. Dobra novica je, da pri testiranih vzorcih tovrstnih potvorb nismo odkrili.

Vsi vzorci skladni z zakonodajo
Za kakovost in obstojnost medu so najpomembnejši kemijski parametri: količina vode, diastazno število in vsebnost hidroksimetilfurfurala (HMF). Vsebnost vseh treh smo poleg pH, vsebnosti saharoze, prostih kislin, glukoze in fruktoze, električne prevodnosti ter kvasovk preverili v laboratoriju.

Vsebnost vseh omenjenih parametrov je predpisana s Pravilnikom o medu in vsi testirani vzorci so skladni s predpisanimi vrednostmi, kljub temu se med seboj razlikujejo. Vzorec, ki je vseboval manj vode in manj HMF, je dobil boljšo oceno. Nasprotno velja za diastazno število, vzorec z višjim diastaznim številom, torej z boljšo aktivnostjo encima diastaze, je dobil višjo oceno. Pri skupni oceni parametrov sestave medu so imele vse tri lastnosti enako težo.

Vsebnost vode
Glede na zakonodajo vsebnost vode ne sme presegati 20 odstotkov skupne mase medu. Posebna omejitev velja za slovenski med z zaščiteno geografsko označbo kot tudi za Kraški in Kočevski gozdni med, v katerem je lahko največ 18,6 odstotka vode. Prav vsi testirani vzorci so je vsebovali celo manj.

Vsebnost vode je odvisna od različnih naravnih dejavnikov, kot so količina vode v nektarju, vremenske razmere, geografsko poreklo medu ipd. Vsebnost vode pomembno vpliva na senzorično kakovost medu in tudi na rok uporabe. Med, ki ima preveč vode, lahko hitreje fermentira in je manj obstojen, medtem ko je med z manj vode gostejši, obstojnejši in lahko hitreje kristalizira. Kozarec z medom vedno shranjujte zaprt s pokrovom in v suhem prostoru, saj lahko na količino vode vpliva tudi vlaga v prostoru, v katerem je med shranjen.

Vsebnost HMF
Hidroksimetilfurfural je snov, ki nastaja pri razgradnji fruktoze v kislem okolju (pH medu je okrog 4,3). Kako hitro se tvori, je odvisno od temperature, zato je HMF pomemben pokazatelj kakovosti medu oziroma pregretja. Povišana vrednost HMF v medu namreč pokaže, ali je bil med neustrezno segrevan (več kot 40 °C) oziroma skladiščen. Pravilnik o medu dovoljuje največ 40 miligramov HMF na kilogram medu, medtem ko posebna omejitev velja za med z zaščiteno geografsko označbo, ki lahko vsebuje manj kot 15 miligramov HMF na kilogram, kar so dosegli trije izdelki slovenskega porekla (Atelšek, FerMedica in Slanc). Vrednost HMF pri preostalih vzorcih se je gibala od 17,9 do 34,5 miligrama na kilogram medu.

Diastazno število
Vsebnost encimov je pomemben kazalnik načina skladiščenja in/ali pregretosti medu, saj so encimi zelo občutljivi na povišano temperaturo. Različni encimi, ki izvirajo iz čebeljih žlez, nektarja, mane ali cvetnega prahu, pomembno vplivajo na nastanek oz. dozorevanje medu. Pravilnik o medu določa, da mora biti aktivnost encima diastaze izražena z diastaznim številom, katerega vrednost mora biti najmanj 8. Diastazno število je najvišje takoj po točenju, s staranjem medu pa se znižuje. Izmerjeno diastazno število v testiranih izdelkih je od 9,0 do 30,7.

Uporaba sredstev za zatiranje bolezni v panju
Za zatiranje bolezni v panju, med katerimi je najbolj škodljiv parazit Varroa destructor, čebelarji uporabljajo različne pripravke, z najpogostejšo aktivno učinkovino amitraz. Ta je v Evropski skupnosti dovoljen kot veterinarsko zdravilo, največja dovoljena vsebnost v medu je 0,2 miligrama na kilogram. Za zatiranje bolezni v panju so na voljo tudi različne alternativne metode, katerih ostanki niso tako škodljivi za zdravje potrošnikov, zato smo izdelkom z minimalnimi ostanki amitraza odvzeli nekaj točk pri oceni. Alternativni načini so obvezni pri ekološkem čebelarjenju, želimo pa si, da bi jih v večji meri uporabljali tudi drugi čebelarji. V štirih izdelkih smo namreč našli minimalne ostanke zdravila amitraz, vse vrednosti so bile blizu meje detekcije (0,01 mg/ kg medu) in v takih količinah jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) identificira kot nenevarne za zdravje ljudi. Morebitnih ostankov drugih »nedovoljenih« zdravil, ki so jih pred nekaj leti našli med rednim državnim monitoringom (na primer klorfenvinfos), naša analiza ni zaznala.

Na embalaži najdemo različne posebne označbe, kaj nam povedo?
test cvetlicnega medu slovenski eko certifikatEkološki certifikat 
V Sloveniji se lahko ekološko čebelari le z avtohtono kranjsko čebelo − Apis mellifera L. carnica Pollmann, in sicer na določenih območjih, ki niso v bližini večjih cest, onesnaženih območij in komunalnih odlagališč. Ekološki čebelarji morajo voditi posebne evidence in so strožje nadzorovani. Za zatiranje bolezni v panju ne smejo uporabljati zdravil in antibiotikov.

test cvetlicnega medu slovenski kozarecSlovenski kozarec
Tipiziran kozarec potrošniku na prvi pogled pove, da je v njem v Sloveniji pridelan med, zato mu podatka o poreklu ni treba iskati na nalepki. Tak med je podvržen tudi nadzoru Čebelarske zveze Slovenije.

test cvetlicnega medu zascitena geografska oznacbaSlovenski med z zaščiteno geografsko označbo
Kakovost slovenskega medu z zaščiteno geografsko označbo opredeljuje pravilnik, v katerem so zapisani strožji parametri kakovosti. Čebelarji morajo pri delu upoštevati posebne proizvodne postopke, pridelava, točenje, skladiščenje in pakiranje medu morajo potekati na območju Republike Slovenije. Prepoznamo ga po značilni prelepki, ki vsebuje evropski simbol zaščitene geografske označbe, serijsko številko in poimenovanje »Slovenski med«, ki ga čebelarji brez certifikata ne smejo uporabljati. Dostopen je le pri čebelarjih in v specializiranih trgovinah, v večjih trgovskih centrih in na ljubljanski tržnici ga nismo našli.

test cvetlicnega medu oznacba kocevski kraski medKraški in kočevski gozdni med z zaščiteno označbo porekla
V Sloveniji imamo dve vrsti medu, ki nosita zaščiteno označbo porekla in morata ustrezati višjim standardom kakovosti po lastni specifikaciji in pravilniku, to sta Kraški med in Kočevski gozdni med. Prepoznamo ju po enotni prelepki s serijsko številko, nacionalnim zaščitnim znakom in evropskim simbolom zaščitene označbe porekla.

Ekološki izdelek ni vedno najboljša izbira
V test smo vključili tri izdelke z ekološkim certifikatom (Confeira Bio, dm Bio, Medeni butik Voglar), nobeden ni slovenskega porekla. Po podatkih centralnega registra čebelnjakov je bilo leta 2018 pri nas 79 ekoloških čebelarjev, ki so skupaj pridelali 44 ton medu (vir: SURS). Njihovih izdelkov na policah večjih trgovcev nismo našli. Nikakor ni pravilo, da so vsi ekološki izdelki bolj kakovostni, kar se je izkazalo tudi na našem testu. Vsi so namreč dobili slabšo oceno za parametre sestave medu, kar je lahko tudi posledica daljšega transporta in višjih temperatur med skladiščenjem.

Največ smo plačali za ekološki med proizvajalca Medeni Butik Voglar (28,85 evra za kilogram v trgovini v središču Ljubljane oziroma 19,23 evra na spletni strani proizvajalca), a ta med je bil potrošnikom najmanj všeč. Napake smo ugotovili tudi pri označevanju ekološkega medu, in sicer je bil pri izdelku dm Bio ekološki certifikat prelepljen z nalepko v slovenščini in tako na prvi pogled neopazen.

test cvetlicnega medu intervjuTudi po okusu nam je najbolj všeč domači med
doc. dr. Mojco Korošec, predavateljico in vodjo laboratorija za vrednotenje živil na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se raziskovalno med drugim ukvarja tudi z analizo medu, smo se pogovarjali o rezultatih potrošniškega senzoričnega testiranja in o tem, zakaj so potrošnikom najbolj všeč slovenski vzorci.

Glede na hedonsko oceno je Slovencem očitno najbolj všeč domači, slovenski med.
Potrošnik je navajen na okus, s katerim je pogosto v stiku, kar se je potrdilo tudi v primeru medu. Najvišjo hedonsko oceno je dobil slovenski med, takoj za njim je med našega največjega podjetja na področju čebeljih pridelkov, ki je že dolgo na trgu in predvsem za potrošnika, ki kupuje med v trgovini, pomeni »standard za med«, kar se je izkazalo tudi v slepem testiranju. Všečnost slovenskega medu smo potrdili še s testom, v katerem smo potrošnike prosili, da izberejo med, ki jim je najbolj všeč, in tistega, ki jim je najmanj. Med 11 vzorci je bil na ta način največkrat izbran za najboljšega prav slovenski med proizvajalca FerMedica. Pri vzorcih cvetličnega medu FerMedica in Medex so bila tudi najmanjša odstopanja med hedonskimi ocenami potrošnikov, kar pomeni, da so ju ocenili zelo soglasno. Cvetlični med je očitno zlati standard po okusu slovenskih potrošnikov.

Zakaj potrošnikom ni všeč Kraški med, ki je poleg Kočevskega pri nas edini z zaščiteno geografsko označbo?
Kraški med je bil najpogosteje izbran kot najmanj všečen, čeprav je dobil povprečno hedonsko oceno. Predvidevam, da je razlog za to njegova nekoliko specifična in intenzivnejša aroma, na katero povprečen slovenski potrošnik ni navajen. Med hedonskimi ocenami tega vzorca so bile očitne razlike – ali jim je zelo všeč ali pa jim ni všeč, kar je pogosto pri vzorcih, ki imajo intenzivneje izražene senzorične lastnosti ali karakteristično aromo zaradi rastlinja nekega območja, kjer so čebele nabirale surovino za med.

Bi lahko rekli, da je slovenski med na splošno bolj kakovosten od uvoženega?
Čeprav noben izdelek ne presega mejnih vrednosti, določenih s Pravilnikom o medu, imajo nekateri izdelki višje vrednosti določenih parametrov kakovosti kot drugi. Vzorci slovenskega medu imajo namreč višjo encimsko aktivnost (višje diastazno število) in nižje vrednosti HMF, kar namiguje, da je slovenski med potencialno bolj svež od medu, ki pripotuje od daleč.

Na kaj naj bodo potrošniki pozorni pri nakupu medu v trgovini ali pri čebelarju?
Prodaja v trgovini je ustrezno nadzorovana, jasno je, kako mora biti opremljen kozarec medu. Ko kupujete neposredno pri čebelarju, naj vam pred nakupom omogoči, da med tudi poskusite. Označbe kakovosti, kot sta »Zaščitena označba porekla« in »Zaščitena geografska označba« so dodatno jamstvo, da se kakovost takega medu redno spremlja. Še največ izzivov vidim pri kupovanju na turističnih lokacijah oziroma ob cestah, ki vodijo do njih. V teh primerih niti višja cena ni garancija za kakovost, predvsem v državah, ki doživljajo turistični preporod. Nemalo kdo se je vrnil s potovanja s kozarčkom medu, ki je bil v resnici cenen ponaredek.

 

Medu ne dodajajte v vroč čaj
Višja temperatura poškoduje ali izniči nekatere naravno prisotne zaščitne snovi (encimi, vitamini) v medu, zato ga ne dodajamo vročim napitkom (npr. čaju ali kavi), dokler se ne ohladi na vsaj 40 °C. Pozitivne lastnosti medu se uničijo tudi, če ga uporabljamo pri peki za slajenje peciv.
Koliko medu lahko zaužijemo na dan?
Zaradi velike vsebnosti sladkorja je med energijsko bogato živilo s približno 330 kcal na 100 gramov. Z njim lahko nadomestimo druge oblike prostega sladkorja (npr. namizni sladkor), kljub temu ga lahko zaužijemo le nekaj čajnih žličk na dan. Za zdravega odraslega s povprečnimi potrebami je priporočeno uživanje največ tri do štiri čajne žličke, za otroka pa do dve čajni žlički na dan, ob pogoju, da nismo zaužili dodatnih sladkorjev s hrano in pijačami. Uživanje medu se odsvetuje otrokom do dopolnjenega prvega leta starosti, saj lahko med vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pomeni tveganje za razvoj botulizma pri dojenčkih.

Avtorica: Anja Bolha

Zadnje objave

Več objav

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA