Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Računalnik
Računalnik
05. november 2018

Glavno mesto v našem vsakdanu so zavzeli pametni telefoni, kar pa še ne pomeni, da za druge naprave ni več prostora. Pogosto še vedno rabimo osebni računalnik, ker z mobilnikom preprosto ne moremo postoriti vsega. Tako zaradi premajhnega zaslona kot zaradi omejitev operacijskih sistemov in odsotnosti pomembnega pripomočka – miške. Ponudba prenosnikov, ki so ostali edina množična kategorija osebnih računalnikov, je pestra in izbiranje nikakor ni preprosto. Niti na nekoliko omejenem slovenskem trgu.

Raznolikost prenosnikov se povečuje, močno se pozna vstop nekaterih novih igralcev na trg, zanimive naprave gredo dobro v promet in dosegajo višje marže, pa tudi mobilne naprave so proizvajalce prisilile k razmisleku in iskanju novih idej. Zaradi precejšnje poplave različnih modelov pa si je pred izbiro in nakupom treba zastaviti kar nekaj vprašanj in vedeti, čemu bo prenosnik v osnovi namenjen.

Koliko boste prenosnik v resnici prenašali naokrog?
Če za hip pustimo ob strani zmogljivostne razlike, je ena najbolj osnovnih razmejitev po velikosti in teži. Na voljo so tanki in lahki na eni strani ter veliki in težki na drugi strani. Vmes so še, recimo temu `običajni´, ki tudi postajajo vse bolj prenosljivi. Robovi okrog zaslona se namreč tanjšajo, zato so lahko celotni računalniki manjši. Osnovna informacija pri izbiranju je zato, koliko bo naprava v resnici `potovala´ naokrog. Če bo pogosto v torbi oziroma nahrbtniku, je teža več kot kilogram in pol že precejšnja, raje naj bo bliže kilogramu. Če gre za prenosnik za montažo videa ali obdelavo fotografij, naj bo meja nekje pri dveh kilogramih. Pri napravi, ki bo večinoma stala na mizi in opravljala naloge namiznega računalnika, se lahko bolj posvetimo drugim merilom. Dobro je, da premore hitrejši procesor in zmogljivejšo grafično kartico, konkretnejše hlajenje, več priključkov, glasnejše zvočnike in še kakšen priboljšek?

Za kaj ga boste uporabljali?
Naslednja delitev je po namembnosti. Ločimo lahko vsestranske, večpredstavnostne, igričarske, poslovne in druge kategorije. Od tega, komu so namenjeni, so odvisni materiali, priključki, rešitve hlajenja, biometrične in varnostne funkcionalnosti in ne nazadnje zunanji videz ter svetlobni učinki, ki so za igričarje očitno nujni. Nazadnje pride v enačbo še razlikovanje po funkciji. Največ je še vedno prenosnikov s klasičnim odpiranjem in z zasloni brez podpore na dotik, toda ponudba drugih izpeljank hitro raste. Nekateri proizvajalci zaslone na dotik vgrajujejo že v klasične modele, ki ob kakovostnih sledilnih ploščicah niso ravno nujni, večajo pa tudi težo in ceno naprave. Pestra je tudi ponudba naprav z vrtljivim zaslonom (pokrovom), s čimer se lahko prenosnik spremeni v priložnostno tablico. Uporabnik lahko približa zaslon očem ali njegovo vsebino lažje pokaže drugim. Potem so tu še »hibridni« modeli, nekakšni križanci med tablicami in prenosniki, kjer je osnova velika tablica (torej sam zaslon), h kateremu je mogoče tako ali drugače – magnetno, z vpetjem – dodati tipkovnico. Običajno podpirajo tudi (aktivno) pisalo. Če izbiramo med manjšimi (lažjimi) napravami, so modeli z vrtljivim zaslonom vabljiva možnost, pri večjih pa je zaradi okornosti in teže verjetno še naprej najbolje ostati pri klasični zasnovi.

Posebno pozornost namenite izbiri procesorja
Med najbolj pomembnimi lastnostmi, po katerih se je treba orientirati, sta procesor in zaslon. Za resen računalnik priporočamo izbiranje med Intelovimi procesorji Core ali AMD-jevimi Ryzen. Pri prvih najboljše razmerje med ceno in zmogljivostmi ponujata i5 in i7, najbolj zahtevnim uporabnikom je namenjen i9, varčnim i3. Za večino bo najbolj primeren procesor s črko U v oznaki (npr. i5-8250U), komur je pomembno trajanje baterije, naj išče črko Y (npr. i7-7Y75), medtem ko črka H (npr. i7-8750H) označuje večje zmogljivosti in porabo energije. Z zadnjo generacijo, pri njej se oznaka začne s številko osem, je Intel podvojil število jeder, kar je računalnike pohitrilo za več kot polovico, trajanje baterije pa je ostalo vsaj na enaki ravni, zato se za starejšimi modeli komaj splača ozirati. Osnovne naloge zadovoljivo opravljata tudi procesorja Celeron in Pentium, računalnikom s podhranjenim čipom Atom pa se je najbolje izogniti, enako velja za starejšo generacijo AMD-jevih procesorjev A. Pojavljajo se še prenosniki s Qualcommovimi Snapdragoni. Ti so v osnovi namenjeni mobilnim napravam in zanje je moral Microsoft prilagoditi Windows 10, zato niso združljivi z vsemi programi. Njihova prednost je dolgo trajanje baterije, po zmogljivostih pa zaostajajo. Za zdaj niti cene niso toliko nižje, da bi bili vredni posebne pozornosti, razen če je celodnevno delovanje brez vmesnega polnjenja absolutna nujnost.

Zaslon
Pri zaslonu nekaj povesta ločljivost in tehnologija, ne pa vsega. V vsakem primeru naj bo zaslon najmanj polne visoke ločljivosti (1920 x 1080), manj pik daje zrnato sliko. Za dobre vidne kote in živahne barve je skoraj nujna tehnologija IPS, morda so izjema igričarski prenosniki, kjer je še bolj pomembno hitro osveževanje zaslona (120 Hz ali 144 Hz). Zasloni s svetilnostjo pod 300 nitov se bodo na soncu in nasploh ob močnejši svetlobi slabo videli. Kontrasti, barvna pravilnost in podobni parametri pa zanimajo predvsem profesionalne grafične oblikovalce.

Materiali
Za sledilno ploščico je dobro, da premore gonilnike Windows Precision. To lahko preverite v nastavitvah Windows 10, kjer piše "Vaš računalnik ima natančno sledilno tablico". Velika večina cenejših prenosnikov je nima. Pri tipkovnici je zelo dobrodošla osvetlitev. Tudi materiali in oblika ohišja precej pripomorejo tako k ceni kot uporabniški izkušnji. Plastika je primerna za domače prenosnike in take, ki jih bodo veliko imeli v rokah manj previdni uporabniki. Aluminij ali magnezij dajeta bolj prestižen občutek in večjo trdnost, a je tak prenosnik v hladnejših dneh mrzel in bolj občutljiv na praske.

Priključki
Smiselno je že vnaprej premisliti, kam vse bo prenosnik priključen oziroma kaj bo priklopljeno nanj. Denimo večji monitor za resno delo, zunanji disk, tiskalnik ali še kaj drugega. Če za vse ne bo ustreznih priključkov, bo treba situacijo reševati s prilagojevalniki in razdelilniki. Veliko modernih prenosnikov ima vsaj en priključek USB-C. Fino je, da je ta namenjen tudi polnjenju, ker je univerzalen. Za priklop monitorja ali TV je dobrodošel HDMI. Če bo za te naloge vprežen edini USB-C, bo razdelilnik nujen, drugače prenosnika ne bo mogoče hkrati polniti. Nekaterim je pomemben tudi čitalnik pomnilniških kartic, ki pa na žalost izginja iz tanjših računalnikov. Vendarle naj priključki, zvočniki, biometrične in podobne manj pomembne funkcionalnosti ne bodo glavna merila pri nakupu. Pomembno je, da prenosnik ustreza osnovnim merilom glede velikosti, teže, zmogljivosti, trajanja baterije, kakovosti zaslona in materialov, ne nazadnje tudi sloga. Vse drugo je mogoče reševati z različno periferijo.

Baterije ni nikoli preveč
Računalniku kaj malo pomaga prenosljivost, če mora biti vseskozi priključen na polnilnik. Se pa uradni podatki o trajanju baterije močno razlikujejo od rezultatov na testih, podobno kot poraba goriva pri avtomobilih. Vzdržljivost baterije je zelo odvisna od namembnosti prenosnika. Igričarski težko dosežejo več kot tri ure, za tanke in lahke so dobri rezultati od šestih ali sedmih ur naprej, običajni in poslovni modeli pa bi morali zagotavljati celo več kot deset ur delovanja z enim polnjenjem.

Obvezno disk SSD
Na hitrost in odzivnost računalnika poleg procesorja precej vpliva disk oziroma shramba za podatke. Priporočamo disk SSD, tako zaradi hitrosti kot zaradi neslišnega delovanja. Večjo shrambo za fotografije in videe je vedno mogoče dodati v obliki zunanjega trdega diska. Nekateri cenejši `hbridi´ imajo zgolj bliskovni pomnilnik eMMC, podobnega poznamo pri pomnilniških karticah za fotoaparate in pametne telefone. Ta je počasen že za branje podatkov, še bolj za njihovo pisanje. Glede delovnega pomnilnika so štirje gigabajti minimum za sodobne operacijske sisteme, toda uporaba takega računalnika utegne hitro postati mučna, zato se je bolje odločiti za vsaj osem gigabajtov, še posebej pri tanjših prenosnikih, ki imajo običajno pomnilnik neposredno na matični plošči in ga ni mogoče nadgraditi.

Prijava s prstom ali obrazom?
Nekateri prenosniki ponujajo biometrične načine za prijavo v sistem (Windows Hello) – čitalnik prstnih odtisov ali infrardečo kamero za prepoznavanje obraza, včasih celo oboje. Ti načini so vse bolj priljubljeni, saj so priročni in omogočajo hitro prijavo, a tudi vpisovanje gesla ali številke PIN ni ravno zamudno opravilo. Varnost pa je v osnovi enaka pri obeh načinih.

Kaj pa cena?
Navajanje cenovnega okvira je precej nehvaležno, saj je ta odvisen od marsičesa, najprej od velikosti in namembnosti prenosnika, pa vse do aktualnih akcij v trgovinah. Bolj ali manj v vsaki od kategorij, ki smo jih omenili v prispevku, je precejšen cenovni razpon. Cena običajnega 15-palčnega prenosnika, ki izpolnjuje večino opisanih meril, se giblje od 700 ali 800 evrov naprej, cene tankih 13-palčnih pa se začnejo pri tisoč do 1200 evrih. Rahli izjemi sta razreda ultralahkih in igričarskih prenosnikov. Pri prvem večina proizvajalcev noče izdelovati modelov, ki bi z nižjimi cenami, a še vedno dovolj spodobnimi lastnostmi kradli kupce dražjim primerkom. Dovolj zmogljivega računalnika za igre z resno grafično kartico pa se za nekaj sto evrov tudi ne da sestaviti. Za zadnjega bo zato treba odšteti od 1500 do 2000 evrov, podobno tudi za poslovnega.

Avtor: Matjaž Ropret

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA