Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Internet
Internet
26. marec 2020

Leta 2000 je mobilni telefon v Sloveniji uporabljalo 22 odstotkov gospodinjstev, leta 2018 je bil prisoten v 96 odstotkih gospodinjstev – tako rekoč povsod. Medtem ko smo pred dvajsetimi leti telefon uporabljali predvsem za klicanje, danes s seboj nosimo pravi mali računalnik, z njim dostopamo v internet in se povezujemo v številna družbena omrežja. Nekaj pa je vendarle ostalo enako: strah pred mogočimi negativnimi vplivi sevanja.

Ob skorajšnji uvedbi omrežij pete generacije (5G) smo v Sloveniji doživeli glasen upor sicer maloštevilne skupine ljudi, ki opozarja, da nekatere raziskave kažejo na bistveno večje tveganje uporabe mobilnih telefonov in omrežij. V dvom so spravili celo ministra za javno upravo, ki je organiziral posvet, kakršnega v sodobnih državah na ministrstvih le redko vidimo: nasproti so si stali znanstveniki in laična javnost, ki izsledkom njihovih raziskav iz tega ali onega razloga ne verjame, za podkrepitev svojih prepričanj pa občasno uporablja tudi dvomljive in neznanstvene raziskave.

Načeloma naj bi države zaupale in verjele strokovnim institucijam, ki so za elektromagnetno sevanje postavile mejne vrednosti na podlagi številnih znanstvenih raziskav. Njihovi izsledki so med drugim pokazali, da stopnja specifične absorpcije (SAR – Specific Absorbtion Rate) z vrednostjo pod 4 W/kg ne vpliva na zdravje primatov in prostovoljcev, prav tako takšna sevalna obremenitev ne povzroči spremembe temperature za več kot 1 °C, kar pomeni, da ne vpliva na človekovo zdravje.

Kje in kako sevajo različne naprave
Čeprav se sevalne obremenitve različnih naprav med seboj seštevajo, zaradi različne oddaljenosti skupne obremenitve le redko presežejo najvišje obremenitve posameznih naprav. Ko stojimo ob indukcijskem kuhališču, denimo, smo razmeroma daleč od bazne postaje ali dostopne točke Wi-Fi, ki zato skorajda ne vplivata na skupno vrednost sevanja, ki smo mu izpostavljeni.

Bazna postaja – Pokriva razmeroma veliko območje, mejne vrednosti sevanja so lahko v ozkem snopu visoko nad tlemi presežene – a to je območje, ki ni dostopno javnosti. Koliko sevanja prehaja v notranjost stavb, je odvisno tako od frekvence kot od oddajne moči. Bazna postaja v svojem vplivnem območju večinoma ne preseže petih odstotkov najvišje dovoljene vrednosti sevanja. Sodobnejše majhne bazne postaje oddajajo s precej manjšo močjo, a jih je zato več.

Mobilni telefon – Uporabljamo ga najbližje telesu, sami lahko najbolj vplivamo na vrednosti sevanja, ki lahko ob tipični uporabi presežejo 15 odstotkov najvišje dovoljene vrednosti. Ko je signal slab, lahko telefon v najbolj neugodnem primeru seva celo do več kot 80 odstotkov najvišje dovoljene vrednosti. Največ sevanja bomo prejeli med telefoniranjem, ko telefon držimo ob glavi, kjer so najbolj občutljiva tkiva. Telefona ne uporabljajmo v prostorih s slabim signalom (kleti, dvigala ...), saj v tem primeru deluje z večjo močjo.

Dostopna točka Wi-Fi – Majhna moč pri visoki frekvenci (2,4 GHz ali 5 GHz) pomeni majhen doseg in majhno vplivno območje. Sevanje zaustavi že debelejši zid, tipične sevalne vrednosti zato dosegajo manj kot odstotek najvišje dovoljene vrednosti. Tudi zaradi boljše pokritosti je najbolj primerno, da dostopno točko namestimo čim višje in stran od običajnega gibanja ali mesta zadrževanja stanovalcev.

Gospodinjski aparati – Elektromagnetno sevanje oddajajo vsi aparati, še najbolj znana je mikrovalovna pečica, ki pa, če nima poškodovanega ohišja, nikakor ni kritična – sevanje doseže manj kot desetino najvišje dovoljene vrednosti. V kuhinji smo sevanju na razdalji 30 cm najbolj izpostavljeni ob indukcijskem kuhališču (več kot 69 odstotkov dovoljene vrednosti), precej visoke vrednosti, a še vedno daleč od kritičnih, dosegajo elektronska varuška (24 odstotkov), brivnik in sušilnik za lase (oba približno 15 odstotkov najvišje dovoljene vrednosti).

Visok varnostni faktor
Da bi izničili vplive najslabših kombinacij, ki bi se lahko zgodile končnemu uporabniku, hkrati pa zagotovili, da uporaba elektronskih naprav ne bo postala preveč tvegana zaradi mogočih medsebojnih vplivov in seštevka učinka sevanj vse več virov, so mejno vrednost SAR določili pri 0,08 W/kg za celo telo, torej 50-krat nižje od vrednosti, pri kateri so bili znanstveno potrjeni mogoči negativni vplivi na zdravje. Ob tem je treba opozoriti, da je normativ določen glede na jakost elektromagnetnih sevanj, njihova absorpcija pa je odvisna tudi od človeka in pogojev izpostavljenosti. Vsekakor tudi pri sevanju velja Paracelsusovo načelo, da je tveganje odvisno od količine sevanja, ki jo absorbiramo, pri čemer se učinek sevanja z oddaljenostjo od vira hitro manjša.

Znanstveniki do zdaj še niso našli trdnih dokazov, da bi dolgotrajna izpostavljenost visokofrekvenčnim sevanjem pod mejnimi vrednostmi lahko škodljivo vplivala na zdravje. Od njih pa nikoli ne bomo dobili pozitivnega odgovora, ali lahko dokažejo, da tveganja ni – nikoli namreč ne potrjujejo ničelne domneve. Tveganja ne bi bilo le v primeru, ko ne bi bili nikjer izpostavljeni elektromagnetnim sevanjem.

Kaj vpliva na izpostavljenost
Frekvenca – RTV-oddajniki in bazne postaje danes oddajajo v frekvenčnem območju od 500 MHz do 3,5 GHz. V tem območju bodo delovale tudi bazne postaje pete generacije mobilne telefonije, šele pozneje naj bi frekvenčni spekter razširili vse do 30 GHz. Pri višji frekvenci se sevanje širi v manjšem območju, zaustavi ga že majhna ovira, pri 30 GHz je to lahko listje na drevesu, medtem ko signal z nižjo frekvenco (pod 1 GHz) prodre tudi globlje v notranjost objektov.

Oddajna moč – Več oddajnikov in baznih postaj poleg delovanja ob manjši moči omogoča tudi boljšo in bolj usmerjeno pokritost. Na območju okrog bazne postaje, ki je dostopno javnosti, so sevalne obremenitve precej manjše od najstrožjih mednarodnih standardov in domače zakonodaje. Bazne postaje pete generacije mobilne telefonije bodo ob tem uporabljale novo tehnologijo, pri kateri bo sevanje usmerjeno neposredno proti uporabniku. Ko v bližini ne bo nobenega uporabnika (denimo ponoči), bo sevanje zanemarljivo.

Pomembna sta preglednost in dober nadzor
Potrošniške organizacije se zavedamo zaskrbljenosti glede negativnih učinkov, ki bi jih lahko povzročila vse pogostejša uporaba najrazličnejših elektronskih naprav, ne samo mobilnih telefonov. Sami nimamo dovolj znanja, prav tako ne denarja in opreme za izvajanje zahtevnih raziskav na tem področju, zato se moramo zanesti na znanstvene raziskave in uradne institucije, kakršna je Svetovna zdravstvena organizacija. Vsekakor si bomo prizadevali, da bo javnost ustrezno obveščena in informirana o izsledkih različnih raziskav in projektov s tega področja, še zlasti v času uvajanja novih tehnologij, kot so omrežja pete generacije. Pri tem naj pripomnimo, da nas trenutno bistveno bolj skrbita zaščita zasebnosti in varnost uporabe sodobnih naprav, o čemer se v javnosti
premalo govori.

Uradno stališče: vzročna zveza ni potrjena 
O tveganjih, ki jih prinaša uporaba sodobnih naprav, smo se pogovarjali z direktorjem Inštituta za neionizirna sevanja doc. dr. Petrom Gajškom.

Kako tvegana je danes uporaba mobilnega telefona?
Tveganje pomeni primerjavo različno znanih dejstev glede na učinke, ki jih poznamo. Če govorimo samo o mobilnem telefonu, so raziskovalci potrdili določeno povezavo med dolgotrajno izpostavljenostjo (več kot deset let vsaj trideset minut na dan) in zelo rahlim tveganjem na meji zaznave epidemioloških raziskav za določene vrste raka, denimo za gliom, najbolj agresivno obliko raka, ki se pojavlja v glavi in na slušnem živcu. Mednarodna Agencija za raziskave raka (IARC) pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je pregledala literaturo, zbrala znanstvenike in leta 2011 visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja pri signalih, ki jih oddajajo mobilni telefoni, uvrstila med snovi, za katere vzročna zveza z nastankom raka ni potrjena, je pa mogoča (skupina 2B). Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Za uporabnike to ne pomeni znanstveno ugotovljenih vplivov na zdravje, kljub temu smo v okviru projekta Forum EMS na podlagi načela previdnosti izdali nekaj nasvetov in ukrepov, kako zmanjšati izpostavljenost. Družba se je odločila, da bo svoj razvoj temeljila na nenehnem tehtanju med tveganji in koristmi. Čeprav vsako leto naštejemo nekaj žrtev, se vožnji le redko odrečemo zaradi tega.

Ali se tveganje spreminja glede na drugačno rabo telefona – manjkrat ga držimo ob glavi, večkrat v rokah?
Vzorec rabe telefona se je v zadnjih letih spremenil. Japonski kolegi so naredili študijo in ugotovili, da vse več uporabnikov telefon v glavnem uporablja za pošiljanje sporočil in gledanje vsebin – torej stran od glave. S to spremembo se tudi bistveno skrajšuje čas, ko se telefon uporablja v tradicionalnem smislu neposredno ob glavi. Tudi druge raziskave nakazujejo trend spreminjanja vzorca uporabe. Poleg tega zadnje analize nekaterih epidemiologov celo dopuščajo možnost, da bi visokofrekvenčna elektromagnetna sevanja pri signalih, ki jih oddajajo mobilni telefoni, IARC ob naslednjem preverjanju uvrstila v nižjo skupino tveganja.

Kaj pa tveganje glede na razvoj novih omrežij?
Pri proučevanju dozimetričnih analiz, torej, koliko energije prodre v določene dele telesa in kakšna je ta energija, je frekvenca ključnega pomena. Vemo, da omrežja z razvojem ne potrebujejo več toliko energije, saj je pokritost boljša, dober signal pa zagotavlja, da telefon deluje optimalno in minimalno seva. V zadnjih desetih letih se je ta vrednost vedno zmanjševala. Povprečni SAR telefona danes dosega 0,1 W/kg ali celo manj v dobro pokritih predelih, dovoljeno je 2 W/kg. Špice, ko je sevanje telefona res največje, to je označeno v tehničnih podatkih, so vedno redkejše ali pa jih skoraj ni več. Eden od vidikov, ki sva ga že omenila, je še spremenjen vzorec uporabe telefona, normativi za višje frekvence pa še niso na mizi, zato trenutno ne moremo govoriti o tem, kakšne bodo sevalne obremenitve pri frekvenci 26 GHz, denimo, ali višji. Potrditi je treba predvsem nove metode za merjenje obremenitev. SAR je mogoče izračunavati le do frekvence 10 GHz, nad tem pa so tudi za našo glavo in telo pomembne meritve gostote pretoka moči. Ta podatek bo najverjetneje naveden poleg vrednosti SAR, saj je pomemben tudi za ozaveščanje uporabnikov, kaj se dogaja pri teh frekvencah.

Baznih postaj bo z novimi tehnologijami vedno več. Kako bo to vplivalo na skupno sevalno obremenitev?
Na splošno velja, da povečanje števila baznih postaj za pokrivanje določenega območja pomeni njihovo manjšo oddajno moč. Za uporabnike je bolje, če je v bližini več manjših oddajnikov manjših moči, ki prispevajo minimalno sevalno obremenitev, kot en močan oddajnik, ki določen del prebivalstva lahko izpostavlja višjim vrednostim.

Ali se sevalne obremenitve seštevajo?
Vsekakor se seštevajo, zato je moj glavni znanstveni interes ugotavljanje skupnih sevalnih obremenitev različnih tehnologij. Človek je neke vrste antena, ki različno, glede na frekvence, absorbira vse, kar je okrog njega. Veliko sistemov, ki prispevajo k sevalnim obremenitvam, se niti ne zavedamo, po zakonu so nekateri tudi izvzeti. Omenim naj samo radioamaterske naprave, s katerimi se nihče ne ukvarja, oddajajo pa lahko celo tisoč vatov v naselju.

Ali torej prevečkrat govorimo samo o sevanju mobilnih telefonov, zanemarimo pa druge naprave?
Na nek način so sevanja telefonov bolj strokovna tema, medtem ko laična javnost zaznava tveganja bolj zaradi tistih tehnologij, ki so medijsko izpostavljene, na primer Wi-Fi in bazne postaje. V resnici pa javnost spregleda nekatere druge naprave.

Katere, denimo?
Vsekakor bi se morali vprašati, koliko sevajo naprave, ki jih uporabljamo neposredno ob telesu. Premalo se zavedamo, koliko časa preživimo v bližini različnih gospodinjskih naprav, kot so indukcijska kuhališča, sušilnik za lase, električno talno gretje ... Tu so še sevanja v električnih avtomobilih, sistemih za brezžični prenos energije in informacij … Vse to se sešteva glede na posamezna frekvenčna območja delovanja. Čeprav vsaka od teh naprav oddaja razmeroma nizke vrednosti, pa bi njihova pogosta pojavnost na enem mestu lahko povzročila že kar znatno sevalno obremenitev.

Ali ste zagovornik ali nasprotnik omrežij 5G?
Nisem ne zagovornik ne nasprotnik, zavzemam se in se bom za znanstveni pristop pri interpretaciji tveganj ter dihal za vrat industriji, ko bo tehnologijo poljubne generacije umeščala v prostor – tako, kot je to treba po zakonu, saj vodim Inštitut za neionizirna sevanja, ki je kot nepristranska in neodvisna institucija akreditirana za ugotavljanje skladnosti naprav in sistemov z mednarodnimi standardi.

Avtor: Boštjan Okorn

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA