Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Prijava
Zavarovanja
Zavarovanja
01. junij 2017

Ko potrošniki pokličejo v našo pravno pisarno za nasvet, povezan s takšnimi ali drugačnimi zavarovanji, pogosto omenijo, da se pri zavarovalni pogodbi v množici strani v drobnem tisku enostavno ne znajdejo. Drži, da so zavarovalne pogodbe kompleksnejše kot druge pogodbe, s katerimi se potrošniki neizogibno srečujemo v vsakdanjem življenju, zavarovanja pa nas tudi precej stanejo. Primerno zavarovanje lahko izberemo le, če v celoti razumemo njegovo vsebino, saj se sicer lahko namreč kaj hitro zgodi, da bomo morali škodo kljub sklenjenemu zavarovanju delno ali v celoti poravnati sami. Zato tokrat predstavljamo nekatere ključne pojme, s katerimi se neizogibno srečate ob sklepanju zavarovanja.

Zavarovalna pogodba
Z zavarovalno pogodbo se zavežete, da boste zavarovalnici poravnali zavarovalno premijo, zavarovalnica pa se zaveže, da bo ob nastanku zavarovalnega primera izplačala zavarovalnino.

Zavarovalna pogodba je sestavljena iz zavarovalne police (ali potrdila o kritju), ki mora vsebovati vse ključne sestavine zavarovalnega razmerja, in zavarovalnih pogojev, ki podrobneje določajo vaše pravice in obveznosti ter pravice in obveznosti zavarovalnice kot nasprotne pogodbene stranke.

Zakaj je pomembno prebrati in razumeti zavarovalne pogoje? Zavarovalni pogoji so sestavni del pogodbe in so ključni dokument, v katerem najdete celotno vsebino pogodbenega razmerja z zavarovalnico. V zavarovalni polici so običajno navedeni le bistveni elementi, vse drugo pa določajo zavarovalni pogoji. Ti tako npr. vsebujejo določila o tem, kaj krije sklenjeno zavarovanje in pod kakšnimi pogoji, česa ne krije oz. krije zgolj do določene mere, kakšne so vaše pravice in obveznosti med trajanjem zavarovanja in ob nastanku zavarovalnega primera, kakšne so možnosti za prekinitev zavarovanja ... Vse to so informacije, ki jih morate poznati in razumeti, še preden se odločite, da boste sklenili pogodbo za posamezno zavarovanje. Prevečkrat se namreč zgodi, da sklenemo zavarovanje brez kritičnega premisleka in primerjave različnih ponudb na trgu. Da naše zavarovanje morda ni najustreznejše, pa ugotovimo šele, ko se nekaj zgodi; lahko pa celo nikoli, če imamo "srečo" in nam ga ni treba uveljavljati.

Zavarovalec, zavarovanec, upravičenec?
Zavarovalec oz. sklenitelj zavarovanja je tisti, ki sklene pogodbo z zavarovalnico. Zavarovanec je oseba, ki je zavarovana. Če npr. sklenete življenjsko zavarovanje za primer svoje smrti, ste tako hkrati zavarovalec in zavarovanec. Hkrati pa boste določili tudi upravičenca, to je osebo, ki bo črpala pravice iz zavarovalne pogodbe. Če ostanemo pri življenjskem zavarovanju za primer smrti, bo upravičenec tisti (običajno je to bližnji sorodnik), ki mu bo v primeru vaše smrti izplačana dogovorjena zavarovalnina. Tovrstno zavarovanje običajno sklenemo prav zato, ker želimo svojim bližnjim (npr. otrokom), ki so odvisni od nas, zagotoviti finančno varnost, če se nam kaj zgodi.

Zavarovalna premija
Zavarovalna premija je znesek, ki ga plačujete zavarovalnici. Plačilo premije je ena od vaših temeljnih dolžnosti, ki so opredeljene v zavarovalni pogodbi in od njene izpolnitve je odvisno jamstvo zavarovalnice. To začne običajno teči šele, ko je premija poravnana. Če premije ne plačate, lahko zavarovalnica prekine pogodbo.

osnove zavarovanj3Dobro je vedeti. Pri življenjskem zavarovanju zavarovalnica nima pravice sodno zahtevati plačila premije, če ta ni plačana. Najprej vas mora namreč s priporočenim pismom pozvati, da plačate premije v roku, ki ne sme biti krajši od meseca dni od vročitve pisma. Če premije še vedno ne plačate, sme zavarovalnica le zmanjšati zavarovalno vsoto na odkupno vrednost zavarovanja, če so bile do takrat že plačane vsaj tri (3) letne premije. Če tri letne premije še niso bile plačane, pa lahko zavarovalnica odstopi od pogodbe.

Zavarovalni primer in zavarovalno kritje
Zavarovalni primer je dogodek, ki je z zavarovalno pogodbo dogovorjen kot podlaga za nastanek obveznosti zavarovalnice za izplačilo zavarovalnine. Zavarovalno kritje je torej obveznost, ki jo prevzame zavarovalnica v skladu z zavarovalno pogodbo – to pomeni, kdaj in v katerih primerih vam je zavarovalnica dolžna izplačati zavarovalnino. Pri življenjskih zavarovanjih je to primer smrti ali pa doživetja, pri premoženjskih zavarovanjih pa npr. nastanek škode zaradi požara, poplave, ropa ...

Zavarovanja se lahko bistveno razlikujejo po obsegu kritja. Značilen primer je npr. udar strele. Zavarovalnice v osnovnih paketih premoženjskih zavarovanj velikokrat krijejo zgolj neposredni udar strele, medtem ko je treba za kritje škode, ki nastane zaradi posrednega udara strele, dodatno plačati. Žal pa škoda pogosto nastane prav zaradi posrednega udara strele. Če posredne škode nimamo zavarovane, je zavarovalnica ne bo krila.

Zavarovalna vsota in zavarovalnina
Zavarovalna vsota pomeni zgornjo mejo obveznosti zavarovalnice. Je torej največji znesek zavarovalnine, ki jo zavarovalnica lahko izplača za posamezni zavarovalni primer. Zavarovalnina pa je znesek, ki ga bo zavarovalnica v resnici izplačala ob nastanku zavarovalnega primera. Izplačana zavarovalnina ni nujno enaka zavarovalni vsoti, saj se določi glede na dejansko nastalo škodo. Če pa je škoda večja od dogovorjene zavarovalne vsote, boste morali delež, ki presega zavarovalno vsoto, poravnati sami.

Trajanje zavarovanja
Zavarovalne pogodbe se lahko sklenejo za določeno časovno obdobje ali za nedoločen čas. Če se odločite za večletno zavarovanje, zavarovalnice običajno ponudijo dodatni popust, pri čemer pa se morate zavedati, da je tovrstne pogodbe nekoliko težje prekiniti, saj ste vezani na odpovedni rok in druge posledice, ki jih določa zakonodaja.

Pri premoženjskih zavarovanjih npr. velikokrat mislimo, da vsako leto sklepamo novo zavarovalno pogodbo, saj nam zavarovalni agent vsako leto prinese novo zavarovalno polico. A pri premoženjskih zavarovanjih trajanje zavarovanja v zavarovalni pogodbi običajno ni določeno ali pa je dogovorjen rok trajanja z možnostjo, da se pogodba podaljšuje za enako časovno obdobje, če stranki pred zapadlostjo premije ne odpovesta pogodbe. Poenostavljeno povedano – pri takšnih pogodbah morate zavarovalnici najmanj tri mesece, preden se izteče aktualno leto, sporočiti, da zavarovanja ne boste podaljšali. Če tega ne storite, vas bo zavarovalnica upravičeno terjala za plačilo premije za prihodnje zavarovalno obdobje. Kaj pa, če je zavarovanje sklenjeno za določeno večletno obdobje (npr. 10 let)? V prvih treh letih ne morete odstopiti od pogodbe, ko potečejo tri leta, pa lahko odstopite s šestmesečnim odpovednim rokom.

Odkupna vrednost pri življenjskih zavarovanjih
Življenjska zavarovanja so običajno dolgoročna in jih ne morete kadarkoli prekiniti brez posledic. Splošni pogoji, ki veljajo za sklenjeno zavarovanje, morajo tudi določati, v katerih primerih lahko odpoveste pogodbo, kakšen je odpovedni rok in kakšne so posledice prekinitve zavarovanja. Ali in kako to lahko storite, je odvisno od posameznega zavarovanja in zavarovalnice, pri kateri ste sklenili zavarovanje.

Odkupna vrednost zavarovanja je znesek, ki ga dobite, če zavarovanje predčasno prekinete. Sestavni del splošnih pogojev zavarovanja so tudi tabele odkupnih vrednosti po posameznih letih od sklenitve zavarovanja.

Najpogosteje sprašujete, zakaj odkupna vrednost pri predčasni prekinitvi zavarovanja ni enaka vsoti vplačanih premij. To je tudi najpogostejši vzrok za nesoglasja med zavarovancem in zavarovalnico. Žal pri zavarovanjih pogosto pričakujemo, da bomo lahko vplačani denar kadarkoli ‹dvignili› brez posledic, kar seveda ne drži. Če predčasno prekinete zavarovanje, ne boste dobili povrnjenega tistega dela plačanih premij, ki je namenjen za kritje tveganja smrti in stroškov, ki jih obračuna zavarovalnica. Ti stroški so visoki predvsem v prvih letih po sklenitvi zavarovanja, saj bo zavarovalnica od zneska izplačila odštela še 8,5 % davka od prometa zavarovalnih poslov, če je od sklenitve pogodbe minilo manj kot 10 let, ter morebitno 25-odstotno akontacijo dohodnine od razlike med izplačilom in vplačanimi premijami.

Ali menite, da vam je zavarovalnica pripravljena izplačati premalo? 
Potrošniki pogosto pokličete v našo pravo pisarno za nasvet, ker ste prepričani, da ste upravičeni do višjega zneska, kot vam ga ponuja zavarovalnica. Vsak primer je treba seveda posebej proučiti z vidika vsebine zavarovalnih pogojev posameznega zavarovanja in metodologije, ki jo uporabi zavarovalnica za izračun zavarovalnine. Dejstvo pa je, da je prva poravnalna ponudba, ki vam jo pošlje zavarovalnica, pogosto nižja od zneska, ki bi ga lahko v resnici dobili. Če se ne strinjate s ponujeno zavarovalnino, se lahko pritožite. Če z zavarovalnico še vedno ne najdete skupnega jezika glede višine zavarovalnine, pa boste morali svoje pravice uveljavljati po sodni poti.
Pozor! Če se z višino zavarovalnine ne strinjate, ne podpišite poravnalne ponudbe, saj bi se s podpisom odpovedali nadaljnjim možnostim uveljavljanja svojih pravic. Poravnalno ponudbo v tem primeru sprejmite le tako, da izrecno navedete, da ponujeni znesek sprejemate kot nesporni del odškodnine in da se s tem ne odpovedujete nadaljnjim možnostim za uveljavljanje svojih pravic.

Avtorica: Mojca Štrucl

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA