Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja, prost dostop
Varčevanja, prost dostop
09. oktober 2019

Oktober je mesec varčevanja, 31. oktober pa svetovni dan varčevanja. Že dolga leta v tem času in na ta dan poudarjamo pomen varčevanja za uresničevanje različnih ciljev, še posebej ga poskušamo predstaviti otrokom.

Pa je to sploh še smiselno?

Niso se še polegle burne razprave o preplačani sanaciji bank, ki so jo pokrivali na naš račun, ko je predsednik uprave NLB medijem razkril, da bo tudi v Sloveniji treba razmisliti o uvedbi negativnih obrestnih mer za depozite občanov. Kaj nam s tem sporoča predsednik uprave banke, ki so ga novi lastniki že nagradili z novo plačo, kot to pritiče uglednim bančnikom?
Druge banke se temu mnenju za zdaj (še) niso pridružile, a iz preteklih izkušenj vemo, da se po največji banki zgledujejo in ji prej ali slej tudi sledijo.

Zaračunavanje storitev, nadomestil, članarin, uporabe spletne banke … Vse to je postalo redna praksa, banke vse našteto tudi redno dražijo, nekatere celo večkrat na leto – samo letos smo do konca avgusta zabeležili že 21 podražitev. Čemu potem še zaračunavanje ležarin?

V Nemčiji je poskus zaračunavanja negativnih obresti na varčevalnem računu v okviru obstoječe pogodbe s tožbo proti banki, ki je to poskusila, preprečila nemška potrošniška organizacija VZBV. Strokovnjaki finančne potrošniške revije Finanz Test pa so ob zadnjem pregledu stanja na trgu ugotovili, da so nekatere banke začele uvajati nova nadomestila, povezana z vodenjem računov, ali pa višati obstoječa nadomestila, kar se jim ne zdi sporno, dokler je ta uvedba transparentna in na trgu obstaja konkurenca.

A v nasprotju s prakso v Sloveniji, kjer je dvig redna in vse bolj pogosta praksa, so v zadnji raziskavi še vedno našli skoraj 30 bank, pri katerih je vodenje spletnega računa z vsemi nakazili in s plačilno kartico brez posebnih pogojev brezplačno. V Nemčiji ima kar nekaj bank zadnji čas celo rastoče obrestne marže. Še svetlejši primer je Belgija, kjer so s predpisom določili minimalno obrestno mero za varčevanja, in sicer 0,11 odstotka.

Predlogu negativnih obresti za potrošnike ni odveč postaviti ob bok tudi dejstva, da so se banke v splošnih pogojih za odobravanje posojil zavarovale z določilom, da euribor ne more biti nižji od nič ne glede na to, kako ga dejansko določa ECB. Tudi dobiček bank je v prvi polovici leta 2019 za četrtino presegel lanskega v enakem obdobju.

Uvajanje negativne obrestne mere bi potrošnike spodbudilo k temu, da bodo imeli denar doma ali pa v morda kakšni drugi, bolj tvegani naložbi.

Naj tudi slovenski potrošniki začnejo resno razmišljati o tem, v kolikšni meri so banke še vredne njihovega zaupanja in upravljanja njihovih prihrankov?

In kaj o vsem tem misli Banka Slovenije kot regulator varstva potrošnikov?
Breda Kutin

Uvodnik iz revije za potrošnike ZPStest, oktober 2019

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA