Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja, prost dostop
Varčevanja, prost dostop
04. december 2018

Starši, stari starši in drugi sorodniki se po podatkih iz naše ankete pogosto odločajo za varčevanje sredstev, s katerimi bodo lažje uresničili prihodnje potrebe in želje svojih otrok ali vnukov. Privarčevana sredstva otroku omogočajo varnejšo prihodnost, obenem je varčevanje lahko tudi orodje za finančno izobraževanje. Da bo vaš otrok zrasel v finančno pismenega odraslega, ne varčujte le zanj, temveč ga vključite in varčujte skupaj z njim. Pripravili smo pregled bančne ponudbe varčevanj za otroke in preverili vpliv otrokovih prihrankov na otroški dodatek, plačilo vrtca in davke.

Največja je izbira varčevalnih računov
Največ bank in hranilnic ponuja varčevalne račune za otroke – preprosto obliko varčevanja, kjer sta višina in dinamika pologov poljubni, znesek pa mora praviloma na računu odležati določeno število dni. Le redke banke zahtevajo minimalno stanje (Addiko 20 evrov, Gorenjska banka 100 evrov, UniCredit prvi polog 20 evrov), stroškov praviloma ni – izjemi sta Abanka, kjer za zaprtje zaračunajo 6,25 evra, in NLB, kjer je strošek zapiranja 14,60 evra, a le v primeru, ko je otrok ob odprtju računa prejel darilo banke (10 evrov) in je bil račun odprt manj kot eno leto.

Banke Intesa Sanpaolo, NKBM in SKB ponujajo obročna varčevanja za otroke, kjer se za določen čas zavežete, da boste mesečno plačevali dogovorjeni znesek. Najmanjši mesečni polog je 20 oziroma 25 evrov, možni so dodatni pologi poljubnih zneskov. Stroškov praviloma ni, razen v primeru morebitne predčasne prekinitve, zato obdobje in znesek izberite po svojih zmožnostih.

Lon ponuja depozit Lonijevo varčevanje, kjer za določen čas vežete izbrani znesek v zameno za obresti, Intesa Sanpaolo pa Mali modri načrt vzajemnih skladov. Vplačila so mesečna (najmanj 25 evrov, možni dodatni pologi), vstopnih in izstopnih stroškov ni, upravljalska provizija je med 1,6 in 2,6 odstotka (odvisno od izbranega sklada). Varčevanje lahko prekinete kadar koli. Naložba ni vključena v sistem zajamčenih vlog, pa tudi donos ni zagotovljen. Kot vlagatelj prevzemate tveganje, da boste ob unovčitvi dobili manj, kot ste v sklade vložili, zato v takšno obliko varčevanja vstopajte previdno in z zavedanjem o morebitnih izgubah.

Večina varčevalnih produktov je namenjenih otrokom do 15. leta starosti.

Katero varčevanje izbrati?
Pri izbiri upoštevajte svoje finančne zmožnosti, dostopnost denarja med varčevanjem, morebitne spremembe v prihodnosti (najem kredita, možnost izgube zaposlitve ipd.), dinamiko vplačil in pripravljenost sprejeti tveganje. Obrestne mere za varčevanja so trenutno nizke, večji donosi pa so povezani z večjim tveganjem in morebitnimi izgubami. Bistveno je, da izbrano varčevanje razumete, zato se temeljito pozanimajte o pogojih. Vse banke in hranilnice ne ponujajo varčevanj za otroke, a lahko pri njih sklenete »običajne« varčevalne produkte na otrokovo ime, kar sicer velja za večino bank in hranilnic, načeloma tudi za ponudnike zavarovanj in skladov.

Tabela: Varčevanja za otroke (kliknite za povečavo)

varcevanje za otroke naj bo tudi vzgojno tab

Namen varčevanja
Varčujete "le" za otrokovo prihodnost ali ga želite tudi finančno vzgajati in izobraževati? Najbolje je oboje. Svetujemo, da otroka vključite v varčevanje, z njim postavite varčevalne cilje in mu razložite koncept obresti. Sam naj varčuje žepnino in druge prejemke, da bi si kupil, kar si želi, uporablja naj hranilnik, ko privarčuje večji znesek, pa naj denar odnese na banko. Z njim se pogovarjajte o denarju, razložite mu razliko med potrebami in željami ter ga vključite v družinske finance, tako da jih bo razumel in jih znal pozneje upravljati tudi sam. Pri tem je za otroka najpomembnejši vzor – to ste vi.

Sklenitev varčevanja na otrokovo ime
Varčevanje lahko sklenejo starši ali zakoniti zastopniki, s svojim in otrokovim osebnim dokumentom ter davčno številko (v primeru skrbništva boste potrebovali tudi potrdilo o skrbništvu). Če otrok še nima osebnega dokumenta, zadostuje rojstni list. Postavlja se vprašanje, ali je varčevanje na otrokovo ime smiselno. Razlogov za to je več. Varčevanje lahko prinaša ugodnosti ob najemu kredita, ki jih lahko koristi le kreditojemalec, obvestila o neplačilih obrokov za varčevanje prihajajo na otrokovo ime. A glavno je vprašanje razpolaganja s sredstvi.

Jamstvo privarčevanih sredstev
Varčevalni računi, obročna varčevanja in depoziti spadajo v sistem zajamčenih vlog, kar pomeni, da so zavarovani v skupni vrednosti do 100.000 evrov v posamezni banki ali hranilnici.

Kdo razpolaga s sredstvi
Iz večine bank in hranilnic so nam sporočili, da s privarčevanimi sredstvi razpolagajo starši oziroma zakoniti zastopniki, ki lahko razpolagalno pravico ponekod prenesejo na otroka po določeni starosti – pri Abanki že, ko otrok dopolni sedem let. Izjemi sta Primorska hranilnica Vipava, kjer po njihovih navedbah s sredstvi do 15. leta otrokove starosti razpolaga center za socialno delo (CSD), in vzajemni sklad Intese Sanapolo, kjer je za vsa izplačila potrebno soglasje CSD.

Na Direktoratu za družino pojasnjujejo, da Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih določa, da otrokovo premoženje do njegove polnoletnosti v njegovo korist upravljajo starši. Privolitev CSD ni potrebna pri upravljanju premoženja (kadar se glavnica ne spreminja), temveč le pri pravnih poslih, s katerimi se namerava otrokovo premoženje odtujiti ali obremeniti. Starša sta pri odločanju o premoženjskih vprašanjih otroka enakopravna, če pa se ne moreta sporazumeti, jima pomaga CSD oziroma sodišče v nepravdnem postopku.

A Družinski zakonik, ki se bo začel uporabljati aprila 2019, privolitve CSD ne predvideva niti v primeru odtujitve ali obremenitve otrokovega premoženja, ki pa mora biti storjena v otrokovo korist. V nasprotnem primeru bo sodišče izreklo ukrepe za varstvo premoženjskih koristi otroka.

Zaradi omenjenih zakonskih omejitev v eni izmed bank svetujejo, da starši varčevanje sklenejo na svoje ime in s sredstvi prosto razpolagajo ter se izognejo zapletom in razlagam, za kaj so porabili lastne prihranke. Odločitev je vaša, varčevanje na otrokovo ime pa je bolj smiselno, če ga vanj aktivno vključite.

Otroški dodatek in plačilo vrtca
Denarna sredstva na otrokovem varčevalnem in drugih računih se upoštevajo tudi pri ugotavljanju materialnega stanja vlagatelja in z njim povezanih oseb (zakonec, otroci) za pravice iz javnih sredstev. CSD določi višino celotnega premoženja družine in jo zniža za 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (392,75 evra), skupaj 18.852 evrov. Nato izračuna fiktiven dohodek v višini letnega zneska obresti (povprečna letna obrestna mera, ki jo določi Banka Slovenije), izračunanih od znižane vrednosti premoženja – ta znesek se prišteje k preostalim dohodkom družine. Vpliv prihrankov je načeloma majhen, razen, kadar je družina na meji med dvema dohodkovnima razredoma. Če bi se družina iz našega informativnega izračuna uvrstila v 7. dohodkovni razred, bi to na letni ravni pomenilo 180 evrov manj otroških dodatkov, plačati pa bi morali 53 odstotkov cene vrtca namesto 43.

Varčevanje bi morali spodbujati, ne kaznovati
Vpliv varčevanja na otroški dodatek in plačilo vrtca so v spletni anketi mnogi označili za veliko težavo in razlog, da se ne odločijo za varčevanje ali pa varčujejo v gotovini. Eden od staršev je zapisal, da "država kaznuje tiste, ki varčujejo in mislijo na prihodnost svojih otrok", več je bilo tudi pozivov, naj "država spremeni tovrstno politiko, da bo otrok imel finančne temelje za prihodnost". Mnenju staršev se na Zvezi potrošnikov pridružujemo. Četudi privarčevana sredstva pogosto ne vplivajo na otroške dodatke in plačilo vrtca, to ne velja vedno, poleg tega družina ne ve, kdaj bo zaradi prihrankov "napredovala" v višji dohodkovni razred in izgubila del ugodnosti. Prihranki bi morali biti po našem mnenju iz izračuna izključeni vsaj do določene višine.

Vpliv prihrankov na denarno socialno pomoč
Pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči se premoženje in prihranki upoštevajo v absolutnem znesku. Če ima vlagatelj ali povezane osebe (zakonec, otrok) premoženje, vredno več kot 18.852 evrov, do denarne socialne pomoči ni upravičen. V premoženje se ne šteje nepremičnina do vrednosti 120.000 evrov, v kateri oseba prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče (če je nepremičnina vredna več, mora posameznik po določenih pogojih podati soglasje za vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v korist RS). Določena je tudi najvišja vrednost prihrankov: trenutno je 1178 evrov za samsko osebo in 2500 evrov za družino. Če ima torej družina na varčevalnem računu več kot 2500 evrov, ima CDS pravico, da ji denarne socialne pomoči ne dodeli.

Primer izračuna vpliva dohodkov od premoženja
Letni dohodki 4-članske družine: 30.000 €

Skupna vrednost premoženja: 40.000 €

Znižana vrednost: 40.000 € – 18.852 € = 21.148 €

Fiktivni dohodek od premoženja: 21.148 € x 0,37 % = 78,25 €

Skupni dohodki družine na letni ravni = 30.078,25 €

Povprečni mesečni dohodek= 30.078,25 : 4 : 12 = 626,63 € -> 6. dohodkovni razred

Kaj pa davki?
Zakon ne razlikuje med davčnimi zavezanci glede na starost, zato je otrok z obdavčljivimi prihodki davčni zavezanec. Zanj napoved oddajo starši, ki tudi poravnajo plačilo davka. Obresti so obdavčene po 25-odstotni davčni stopnji, a le nad 1000 evrov, če jih izplačajo banke ali hranilnice v EU, drugače pa v celoti. Da ne bi presegli meje 1000 evrov, pri dolgoročnih varčevanjih razmejite obresti na posamezna leta varčevanja. V letno dohodninsko napoved je treba vključiti tudi prodajo vrednostnih papirjev, dividende pa le v primeru, ko jih prejmete od podjetij zunaj Slovenije.

Spletna anketa: Izkušnje uporabnikov z varčevanjem za otroke 
Za svoje otroke varčuje 68 odstotkov sodelujočih v anketi, dobrih pet odstotkov varčuje za vnuke ali nečake. Od tega jih 60 odstotkov varčuje mesečno, 34 odstotkov pa občasno, ko imajo denar. Večina (več kot 90 odstotkov) nameni varčevanju za otroka do 100 evrov na mesec.

Najbolj pogosta oblika varčevanja je varčevalni račun (36 odstotkov), sledijo gotovina (32 odstotkov), zavarovanje z varčevanjem (21 odstotkov), skladi/delnice/obveznice (14 odstotkov), obročno varčevanje (devet odstotkov) ter depoziti in drage kovine (osem odstotkov).

Tretjina sodelujočih (32 odstotkov) za svoje otroke ne varčuje posebej, od tega jih je 58 odstotkov navedlo, da se jim varčevanje ne zdi smiselno, pomanjkanje denarja pa je razlog pri 38 odstotkih.

Avtorica: Alina Meško

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA