Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja, prost dostop
Varčevanja, prost dostop
25. oktober 2017

Slovenci smo na splošno varčen narod in se zavedamo, da varčevanje povečuje našo finančno varnost. Žal se pri tem pogosto soočamo s slabimi prodajnimi praksami in dragimi varčevalnimi produkti, posledica tega pa so nižji in včasih tudi izgubljeni prihranki. Vse več pa je tudi potrošnikov, ki si zaradi nizkih dohodkov varčevanja enostavno ne more privoščiti in nimajo prihrankov, veliko potrošnikov pa zmore varčevati manj kot bi bilo potrebno.

Varčevanje je najbolj enostaven in učinkovit način za doseganje finančnih ciljev in zavarovanje pred tveganji, ki jih prinaša življenje. Kljub temu veliko potrošnikov zaradi zgoraj omenjenih razlogov ne varčuje redno ali pa odlašajo, ker niso prepričani, katera oblika varčevanja jim najbolj ustreza in ker ne zaupajo ponudnikom.

Nizke obrestne mere ne pomenijo, da se varčevati ne splača, ampak da je v časih nizkih obrestnih mer potrebno varčevati več, da lahko dosežemo zastavljene cilje. Nizke obrestne mere pa naj ne bodo odločilen razlog za to, da potrošnik izbere bolj tvegane oblike varčevanj, čeprav ga v to na vsakem koraku prepričujejo ponudniki, ki bi mu radi prodali zase bolj donosne produkte kot so navadna bančna varčevanja.

Varčevati v depozitih in/ali iskati priložnost v naložbah?
Odločitev za bančna varčevanja in/ali druge naložbene oblike naj bo odvisna predvsem od naslednjih dejavnikov:

  • Od potrošnikove finančne sposobnosti in osebnih finančnih razmer. Kdor je za svojo osnovno varnost že poskrbel, lahko tvega nekoliko več.
  • Od zastavljenih ciljev. Pri bližnjih ciljih praviloma ni priporočljivo preveč tvegati. Če pa je cilj še oddaljen, je možno tvegati več.
  • Od potrošnikovega osebnega odnosa do tveganja. Vsak ni pripravljen na to, da bo njegova naložba v času pretresov na svetovnih trgih zanihala navzdol ali pa celo beležila izgube?

Na splošno velja:

  • pri kratkoročnih ciljih, ki jih želimo izpolniti v manj kot petih letih, so bolj primerna bančna varčevanja. Pri bolj dolgoročnih ciljih lahko vsaj del prihrankov investiramo v bolj tvegane naložbe.
  • Mlajši med nami, ki jim je za varčevanje ostalo še nekaj deset let, si praviloma lahko privoščijo malo več tveganja. Za tiste, ki jim je za varčevanje ostalo manj časa, je priporočljiva večja previdnost.

Nasvet ZPS: Kako začeti varčevati
Tistim, ki ne vedo, kako se lotiti varčevanja, svetujemo pregled osebnih financ in glede na redne dohodke in odhodke ter druge nujne izdatke v prihodnosti ocenijo, koliko lahko vsak mesec namenijo varčevanju. A pomembno je, da najprej poskrbijo za svojo varnost danes. Tako se je najprej smiselno osredotočiti varčevanju za `zlato rezervo´, na primer v višini treh mesečnih dohodkov, s katero se zavarujemo pred nepričakovanimi večjimi izdatki. Potem pa lahko vse sile namenijo varčevanju za večje investicije, dodatek k pokojnini in/ali otroke.

Finančni trg mora začeti služiti potrebam potrošnikov
Potrošniki za varčevanje potrebujejo bolj kakovostne finančne produkte in trženjske prakse, katerih cilj niso le čim večji zaslužki ponudnika. Da se bo to uresničilo, bodo morali nadzorniki finančnega trga več storiti za to, da bo ta izpolnjeval potrebe varčevalcev.

Prenizki prihranki nevarno povečajo finančno ranljivost
Vse več pa je tudi potrošnikov, ki si zaradi nizkih dohodkov varčevanja enostavno ne more privoščiti in nimajo prihrankov, veliko potrošnikov pa zmore varčevati manj kot bi bilo potrebno. Posledica nizkih ali neobstoječih prihrankov je visoka finančna ranljivost - po zadnjih podatkih SURS bi si nepričakovane izdatke v višini 600 evrov lahko privoščilo le 55 % gospodinjstev.

Zato smo na ZPS prepričani, da je treba poskrbeti za to, da bodo imeli vsi potrošniki spodbude in zaupanja vredne možnosti za varčevanje. Prav tako pa se je potrebno soočiti z dejstvom, da bo moral pri zagotavljanju varne in dostojne starosti v prihodnosti najverjetneje več pripevati prvi pokojninski steber. Danes namreč že lahko rečemo, da individualno, `tržno´ varčevanje v zadostni meri ne prispeva k zagotavljanju primernih dohodkov ljudi po upokojitvi. Prej ko si bomo nehali zatiskati oči pred tem, bolje bo.

Za potrošnikom bolj prijazne banke in borznoposredniške hiše
Na ZPS smo v letošnjem oktobru izpostavili dve slabi praksi na finančnem trgu, ki potrošnike ovirata pri varčevanju. Borznoposredniške hiše so lastnike delnic letos neprijetno `presenetile´ z novimi stroški, pravkar pa smo tudi priča novemu valu bančnih podražitev. Potrošnike pa smo prav tako posvarili pred velikimi tveganji varčevanja v kriptovalutah, saj so reklame na to temo prisotne na vsakem koraku.

Prisegate na varčevanje v banki? Preverite, kje dobite največ za svoj denar!
Podatke o ponudbi depozitov v oktobru lahko najdete v spletnem primerjalniku ZPS.

  • Tam je razvidno, da so razlike v bančni ponudbi velike, predvsem za tiste, ki imajo v depozitih večji del svojih prihrankov. Vse banke pa svojih strank niso razočarale s katastrofalno nizkimi obrestnimi merami. Posledično je možno s primerjavo ponudbe in varčevanju pri drugi banki privarčevati nekajkrat več.
  • Če bodo potrošniki v prihodnosti bolj primerjali obrestne mere pri depozitih in v primeru slabe ponudbe pri lastni banki svoja sredstva raje prenesli k donosnejši banki, si lahko v prihodnosti obetamo več konkurence med bankami in posledično boljše ponudbe. 
  • Za prenos depozita k drugi banki ni potrebno zamenjati bančnega računa, večina bank potrošniku za ta namen odpre brezplačen referenčni račun, kamor ta nakaže varčevanju namenjena sredstva in kamor se ta sredstva po sprostitvi depozita spet vrnejo.

Nasvet ZPS: Kam naložiti 20.000 evrov?
Pri izbiri naj vas vodijo vaši cilji in finančne zmožnosti!

  • Tisti ki ne more in ne želi tvegati, naj mirno varčuje na banki. Pri tem naj primerja banke med seboj in se ne veže za predolga obdobja, saj v naslednjem letu, če se bodo pozitivni globalni gospodarski trendi nadaljevali, obstaja možnost dviga varčevalnih obrestnih mer.
  • Tistemu, ki lahko tvega nekaj več in namerava varčevati vsaj deset let, svetujemo razmislek o kombinaciji bančnega varčevanja in varčevanja v dobro razpršenih globalno usmerjenih delniških vzajemnih skladih, na primer takšnih, ki sledijo indeksu MSCI World. Kdor ime že privarčevan večji znesek lahko vsekakor razmisli o nakupu indeksnih ETF skladov namesto `navadnih´ vzajemnih skladov, ki jih najraje tržijo naše banke. Razlog za to so nekajkrat nižji stroški upravljanja takšnih skladov in dejstvo, da se indeksni skladi na dolgi rok praviloma odrežejo bolje od aktivno upravljanjih vzajemnih skladov. Naši finančni ponudniki takšne naložbe praviloma ne ponujajo potrošnikom, ker raje služijo z višjimi provizijami pri aktivno upravljanih vzajemnih skladih, vse seveda s posledico občutno nižjih prihrankov potrošnikov.
Ilustracija: potrošnik A, ki bo svojih 20.000€ varčeval v ugodnem ETF skladu (upravljavska provizija 0,5% letno), ki vlaga v indeks MSCI World, bo v primeru 4-odstotnega donosa tega sklada v 10 letih privarčeval skoraj 4.000€ več kot potrošnik, ki bo na enak način varčeval v aktivno upravljanem vzajemnem skladu z enako donosnostjo, ampak s tipično upravljavsko provizijo v višini 2% letno.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA