Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Varčevanja, prost dostop

Če se bojite naložbenih tveganj na delniških trgih, obenem pa si želite večji donos od tistega pri klasičnem varčevanju, vam nekatere banke obljubljajo produkt, ki vključuje najboljše iz obeh svetov: varen in donosen strukturirani depozit. Prelepo, da bi bilo resnično?

Banke so se morale po svetovni finančni krizi prilagoditi spremenjenemu odnosu potrošnikov do tveganja. Če so prej lahko tržile zelo tvegane naložbe zgolj z obljubo velikih donosov, so morale po zlomu delniških trgov in ogromnih izgubah potrošnikov ponuditi tudi »varnejše« rešitve.

Kaj je strukturirani depozit? Strukturirani depozit, včasih ga imenujejo tudi "naložbeni depozit" ali "depozitna naložba", je bančni varčevalni produkt, pri katerem je obrestovanje odvisno od gibanja vrednosti določenega tržnega indeksa, na primer košarice delnic. Praviloma gre za večletno varčevanje, ki ga je mogoče skleniti v omejenem vpisnem obdobju, kazen za predčasni izstop pa je velika provizija. Za razliko od drugih naložb so sredstva v njem enako zajamčena kot pri klasičnem bančnem varčevanju (do 100.000 evrov).

Kako se izkaže v praksi?
Nekatere banke že več let ponujajo strukturirane depozite. Med seboj jih je težko primerjati, ker je vsak novi produkt praviloma vezan na nov, trenutno obetaven tržni indeks. Dobili smo nekaj pritožb razočaranih potrošnikov, zato smo banke povprašali, kako so se ti depoziti odrezali. Izplačana obrestna mera za depozitne naložbe pri Abanki, ki se obračuna na podlagi donosa košarice sedmih tržnih indeksov, je bila v prvih petih letih trajanja nič odstotkov. Trije depoziti Banke Koper, ki so bili vezani na gibanje referenčne obrestne mere Euribor, njihov donos pa je prvo leto (ali pol leta) zagotovljen, in sicer 5 ali 6 odstotkov, se po poteku tega obdobja sploh niso več obrestovali. Iz SKB banke so nam poslali podatke o štirih naložbenih depozitih: prvi se je obrestoval po vsaj 3,8 odstotni obrestni meri, drugi trije pa le z obrestno mero 0 ali 0,3 odstotka. NLB, ki prav tako redno ponuja tovrstne produkte, nam ni odgovorila.

Tudi raziskava evropskega nadzornika trga vrednostnih papirjev ESMA potrjuje majhen donos strukturiranih depozitov in podobnih produktov z jamstvom glavnice. Raziskava je pokazala, da se strukturirani depozit na splošno odreže slabše od naložbe brez tveganja, na primer od navadnega bančnega depozita z vnaprej določeno obrestno mero.

Dobrodošli v bančni stavnici
Zakaj se torej strukturirani depozit tako pogosto slabo odreže? Saj banke ta finančni produkt tržijo prav z obljubo, da se bo morda bolje odrezal kot navadno varčevanje? Ne moremo se znebiti vtisa, da se to zgodi zaradi načina, kako banke določijo pogoje obrestovanja. To kaže primer Banke Koper, ki je trikrat zapored izdala strukturirani depozit z vezavo na Euribor. Opazili smo, da je banka njegovo vrednost, po kateri je v vsaki pogodbi obljubila izplačilo visokih obresti, povečala, ko je tudi Evropska centralna banka povečala svojo vodilno obrestno mero (ta vpliva na gibanje Euriborja), in zmanjšala, ko je to storila tudi ECB. Kot da bi banko skrbelo, da se ne bi povečala verjetnost velikega donosa za potrošnika. 

Dejstvo je, da nihče ne more za nekaj let z gotovostjo napovedati, kako se bodo gibali borzni indeksi in obrestna mera. Banka pa kot finančni strokovnjak takšna gibanja oceni veliko bolje, kot lahko to stori povprečni potrošnik. Pri strukturiranem depozitu pa so interesi banke diametralno nasprotni vašemu: vi si želite čim višje obresti, banka pa vam želi izplačati čim manj. S podpisom takšne pogodbe torej sklenete stavo s finančnim strokovnjakom, ki jo boste zelo verjetno izgubili. Kaj pa, če stavo izgubi banka? Naj vas ne skrbi, saj se ta za razliko od vas pred slabim izidom pogosto zavaruje z nakupom primernega finančnega instrumenta.

Nezaupljivost je lahko koristna
Čeprav sodi strukturirani depozit med kompleksne finančne produkte, ga lahko banke tržijo enako kot klasično varčevanje. Zato proces prodaje bolj verjetno poteka tako, da niste dovolj seznanjeni s tveganji in možnostmi ponujenega produkta. Posebej opozarjamo na to, da optimistične ustne napovedi, s katerimi vas skuša prepričati bančni prodajalec, za banko niso zavezujoče. V prihodnosti naj bi se položaj sicer izboljšal, saj novi evropski zakonodajni predlogi predvidevajo strožji režim za strukturirani depozit.   

Že danes pa vam svetujemo, da dobro razmislite, ali je za vas nakup takšnega produkta sploh smiseln. Če bo rast na trgu visoka, bo donos pri strukturiranem depozitu praviloma manjši, kot če bi kupili točke vzajemnih skladov ali delnice na tem trgu. Četudi vas banka prepričuje, da obstaja možnost, da bodo obresti zelo visoke, je ta lahko zelo majhna. Če niste pripravljeni nekaj let nemočno gledati, kako se vaši prihranki ne obrestujejo, svetujemo, da se premišljeno odločite o naslednjem: ali boste sklenili navaden bančni depozit z vnaprej določeno obrestno mero ali pa lahko tvegate in se odločite za naložbo v vzajemne sklade. V enem samem finančnem produktu ne morete dobiti varnosti in zelo velikega donosa.

Avtor: Boštjan Krisper

bs

 

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA