Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Osebni računi, prost dostop

V zadnjem obdobju smo priča hitri rasti trga kriptovalut, ki jih je že okrog 2000. Vse pogosteje pa slišimo besedo ”blockchain” tehnologija oziroma ”veriženje blokov” na katerih kripto valute temeljijo. 

Kaj je veriženje blokov?

Gre za obetavno, kompleksno tehnologijo, ki omogoča nadzor in varnost podatkov, preprečuje njihovo podvajanje, kopiranje in krajo. Gre za nekakšno ”javno knjigo” v katero se, po kronološkem vrstnem redu, vpisujejo podatki, katerih pristnost je mogoče kadarkoli preveriti.

Tehnologija ni namenjena zgolj finančnemu svetu in bo svoj razcvet šele doživela, je pa za finančni svet tako zanimiva, saj omogoča prenos virtualnega denarja iz ene točke do druge v 10 minutah. Ravno finančna stimulacija, ki jo lahko ponudi ”blockchain” tehnologija in z njo hitri zaslužki, je pripomogla k temu, da se vse več ljudi odloča za nakup kripto valut oziroma investirajo v potencialne projekte, ki zbirajo podjetniški kapital s prodajo kripto žetonov, ne da bi dejansko razumeli v kakšen posel se spuščajo. Šele, ko se bo špekulativna faza trgovanja s kripto valutami umirila, bo postala jasnejša prihodnost prenekaterih kripto valut.

Velik del trenutnih protokolov in valut bo bržkone neuporaben in brez vrednosti, veliko projektov pa neuresničenih oziroma se bodo izkazali za prevare.

Področje veriženja blokov zakonodajno ni urejeno

Odsotnost zakonodajne ureditve predstavlja precejšne, še ne povsem določljivo tveganje, zato so se EU in države članice, med njimi tudi Slovenija, pospešeno lotile prilagajanja zakonodaje novim potrebam.

Konec maja je vlada sprejela Akcijski načrt za  pripravo podlag za pospešeno implementacijo uporabe tehnologije veriženja blokov in oblikovanje ustreznega okolja za pospešeno regulacijo kripto valut na relevantnih regulatornih področjih. Namen akcijskega načrta je vzpostaviti pravno varno in ekonomsko stabilno okolje za ustanavljanje, rast in razvoj podjetniških pobud, projektov in blockchain start up podjetij in izvedbo ukrepov za regulacijo primarne izdaje žetonov.

V tem kontekstu za sedaj ostaja nejasno v kolikšni meri izdajatelja žetonov zavezuje Zakon o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (ZVPNPP).

Banka Slovenije, podobno kot Evropska centralna banka, pojasnjuje, da virtualne valute oziroma ustrezneje kripto imetja, niso ne valute in ne denar in jih tudi ni mogoče opredeliti kot tujo valuto oziroma devizo. Sprejemanje kripto imetij, kot načina plačila v Sloveniji (in Evropski uniji) ni nelegalno, vendar gre za obliko nereguliranega digitalnega zapisa ali žetona, ki ga ne izda, niti nadzoruje centralna banka ali drug javni organ in zanje zato ne jamčijo.

Kripto imetja tako niso elektronski denar, kot regulirano plačilno sredstvo (slednji je opredeljen v Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah elektronskega denarja in plačilnih sistemih (ZPlaSSIED)). Banka Slovenije poudarja, da se morajo vlagatelji v kripto imetja zavedati specifičnosti takšnega nakupa in pretehtati, ali prevzeta tveganja ustrezajo njihovim osebnim naložbenim ciljem in v primeru plačevanja s kripto imetji predhodno preveriti morebitna nadomestila oziroma provizije, ki bi jih morali v ta namen plačati.

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA