Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Osebni računi, prost dostop

Le kdo si ne želi živeti v obilju in imeti več denarja? A brez ustreznega znanja o upravljanju denarja se, kljub morda večjim prihodkom, le vrtimo v začaranem krogu čezmerne potrošnje. V anketi na spletnem mestu www.vemvec.si smo spraševali o navadah pri ravnanju z denarjem – preberite, kaj so razkrili odgovori.

Vsak drugi zadolžen, večino dolgovi obremenjujejo
Skoraj polovica vprašanih (48 odstotkov) trenutno odplačuje vsaj eno vrsto dolga: kredit, limit, lizing, kreditne kartice. Tri četrtine med njimi dolgovi psihično obremenjujejo: 38 odstotkov občasno, 26 odstotkov pogosto in dobrih 10 odstotkov ves čas. Psihična obremenjenost zaradi dolgov povzroča hud stres, še posebej tistim, ki zamujajo s plačili obrokov. Občasno se to dogaja 17 odstotkom, dobrima dvema odstotkoma pa pogosto – med zadnjimi so prav vsi izrazili nenehno psihično obremenjenost zaradi zadolženosti. Posebej skrb vzbujajoče je, da kar 12 odstotkov vprašanih zaradi višine dolgov občasno ne zmore kriti izdatkov za osnovne življenjske potrebščine (hrana, obleka), dober odstotek pa ima s tem težave redno.

Raje več denarja kot znanja
Na vprašanje "Kaj je za vas bolj pomembno: da bi imel/a več denarja ali da bi znal/a bolje ravnati s svojim denarjem?", je dobrih 70 odstotkov vprašanih izbralo več denarja. Pogosto pa se zgodi, da se v prezadolženosti zaradi napačnega ravnanja znajdejo tudi posamezniki z visokimi prihodki. Tudi naslednji primer kaže, da bi potrošniki potrebovali več finančnega znanja. "Razmišljate o najemu kredita za stanovanje. Naredili ste pregled svojega finančnega stanja in ugotovili, da lahko trenutno za odplačilo namenite 300 evrov na mesec. A ker se vam v službi obeta napredovanje z višjo plačo, razmišljate, da bi v tem primeru lahko plačevali 450 evrov na mesec. Kako se odločite?" Večina je izbrala višino obroka, ki ustreza njihovim trenutnim zmožnostim, skoraj petina pa se je odločila za tvegan višji obrok zgolj na podlagi predvidevanj o boljši plači v prihodnosti (pustimo ob strani, da banka višjega kredita verjetno ne bi odobrila). Prav takšne tvegane odločitve in nerazumevanje morebitnih posledic lahko pripeljejo do nezmožnosti odplačevanja dolgov in prezadolženosti.

Pomen postavljanja ciljev
Postavljanje finančnih ciljev (koliko želite privarčevati v naslednjem letu, kdaj želite kupiti nov avto, koliko denarja potrebujete za poletne počitnice ...) je za finančno varnost posameznika ali družine izjemnega pomena. Da si jih lahko postavimo, moramo poznati svoje prihodke in odhodke, upoštevati časovno komponento in se zavedati, da vsega (verjetno) ne moremo kupiti takoj.

Ali si postavljate finančne cilje?

prezadolzenost posledica slabega upravljanja os financ graf

Rezultati ankete so glede postavljanja finančnih ciljev pokazali dobro splošno sliko. Tri četrtine vprašanih načrtuje svoje finančne cilje, 32 odstotkov vprašanih si cilje postavlja vedno, 43 odstotkov občasno. Redko se finančnega načrtovanja loti 17 odstotkov vprašanih, osem odstotkov pa tega ne počne nikoli. Pomembnost finančnega načrtovanja smo ponazorili tudi z grafom, iz katerega je razvidno, da si finančne cilje pogosteje zastavijo tisti, ki dolgov nimajo oziroma ne zamujajo z njihovim odplačevanjem, redkeje pa tisti, ki zamujajo z odplačevanjem finančnih obveznosti.

Podrobnejše rezultate ankete si lahko ogledate na spletnem mestu www.vemvec.si, kjer redno objavljamo vsebine s področja potrošniškega kreditiranja.

prezadolzenost posledica slabega upravljanja os financ logo

Avtorica: Alina Meško

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA