Spletna stran Zveze potrošnikov Slovenije je zaznala, da uporabljate star brskalnik s katerim ogled strani ni možen. Za ogled prosimo naložite sodoben brskalnik ali posodobite obstoječega.

Zveza potrošnikov Slovenije

Naložbe
Naložbe
15. februar 2018

V Evropi so čedalje bolj priljubljeni investicijski skladi s pasivnim upravljanjem. Kdor želi sprotne prihranke, denimo 100 evrov mesečno, obročno vlagati v vrednostne papirje, nima veliko izbire: primerne so le kolektivne naložbene oblike. Z individualnim upravljanjem namreč ni mogoče doseči zadostne razpršitve naložb ob še sprejemljivih stroških. Najbolj razširjena kolektivna naložbena oblika so investicijski skladi.

Investicijske sklade lahko razdelimo glede na način njihovega upravljanja (aktivno, pasivno). Za sklade, ki so upravljani aktivno, je značilno, da imajo spremenljivo sestavo naložb, pri pasivno upravljanih skladih pa je ta fiksna. Število enot premoženja sklada je pri obeh vrstah skladov lahko spremenljivo (odprti sklad) ali nespremenljivo (zaprti sklad).

Pasivno upravljani skladi pri nas še niso deležni veliko pozornosti, medtem ko so drugod po Evropi čedalje bolj priljubljeni zlasti zaradi dveh ključnih značilnosti. Prvič, ker so pri pasivnih skladih nižji stroški upravljanja (zato vlagateljem ostane večji delež doseženega donosa) kot pri aktivnih skladih, in drugič, ker le malo aktivno upravljanih skladov dolgoročno preseže donosnost pasivnih skladov. Kot je razvidno iz tabele, tega ne doseže niti vsak peti aktivno upravljani sklad.

Skromna izbira za vlagatelje
O možnostih za vlaganje večjega zneska v indeksne sklade ETF (exchange-traded funds) smo v reviji že pisali (ZPStest 10/2016), tokrat bomo pozornost namenili obročnemu vlaganju manjših zneskov v pasivno upravljane sklade.

Slovenci imamo žal zelo skromno izbiro pasivnih naložb. Komur slovenska ponudba pasivnih naložb, ki jo predstavljamo v nadaljevanju, ne zadošča, mu preostane nakup skladov ETF prek tujih borznoposredniških hiš: izbire bo imel ogromno, vendar stroškovno ne bo kaj veliko na boljšem.

Tabela: Ivesticiski skladi (kliknite za povečavo)

obrocno investiranje v  vrednostne papirje investicijski sklad

Indeksni vzajemni skladi
Med več kot 200 vzajemnimi skladi z dovoljenjem za trženje v Sloveniji so le trije indeksni (v sosednji Avstriji, denimo, je na voljo več kot 400 indeksnih skladov). Vsi trije so podskladi luksemburškega krovnega sklada Amundi Index Solutions, trži pa jih SKB banka.

Ti trije podskladi pokrivajo največje svetovne razvite delniške trge (razen Japonske), manjkajo pa novi trgi, kot sta Kitajska ali Rusija. Opozoriti je treba, da SKB banka pogojuje nakup točk skladov Amundi s tem, da ima vlagatelj odprt tudi osebni račun pri njej. Kdor ni njen komitent, bo tako poleg 4-odstotne vstopne provizije za vsako vplačilo plačal še stroške vodenja standardnega osebnega računa v višini 2,20 evra na mesec. Ob mesečnem vlaganju po 100 evrov v sklad to pomeni skupaj 6,20 evra mesečnih stroškov (4,00 + 2,20). V enem letu smo torej vložili 1200 evrov in ob tem plačali še 74,40 evra stroškov, kar je razmeroma veliko, saj nam pobere velik del morebitnega donosa – ta pa, kot ni odveč ponoviti, pri borznih naložbah nikakor ni zagotovljen.

Ob tem je treba tudi spomniti, da pri krovnih skladih iz drugih držav (v nasprotju z domačimi) vlagatelji ne morejo izkoristiti davčne ugodnosti odloga obveznosti plačila davka na kapitalski dobiček v primeru prehajanja med podskladi. To pomeni, da če prodamo točke enega Amundijevega podsklada in kupimo točke drugega podsklada, bomo davek na dobiček plačali že v naslednjem koledarskem letu, če smo imeli točke prvega sklada v lasti manj kot dvajset let. Davek seveda še dodatno znižuje izplen našega varčevanja.

V SKB navajajo, da so v preteklosti že naslovili predlog na Ministrstvo za finance RS za spremembo zakonodaje, ki bi omogočala davčni odlog tudi distributerjem tujih skladov in jih postavila v enakopraven položaj, a je bila njihova pobuda zavrnjena.

Tabela: Indeksni podskladi (kliknite za povečavo)

obrocno investiranje v  vrednostne papirje investicijski podsklad

Nasvet ZPS glede indeksnih skladov Amundi
Upravljavska provizija skladov je zmerna, vendar so vstopni stroški razmeroma visoki. Prednost skladov je prilagodljivost, vendar pri tolikšnih stroških ni realno pričakovati, da bi obročni vlagatelj z nizkimi rednimi vplačili dosegel zadovoljivo donosnost.

Periodično vlaganje v sklade ETF s samodejnim prilagajanjem sestave naložb
Edina druga preostala možnost za vlagatelje, ki želijo obročno investirati manjše zneske v pasivno upravljane sklade, je na slovenskem trgu storitev GBD Gorenjske borzno-posredniške družbe z imenom GBD Kašča.

Gre za udeležbo v obročnem kolektivnem kupovanju ETF-skladov, in sicer enkrat na mesec za vse udeležence skupaj. Na ta način je dosežena stroškovna učinkovitost, saj vlagatelj ne potrebuje trgovalnega računa, skladi pa reinvestirajo prejete dividende, zato tudi s tem ni stroškov. Vendar gre ta učinkovitost delno na račun prilagodljivosti, saj vlagatelj ne more sam izbirati skladov.

Tabela: Skladi ETF (kliknite za povečavo)

obrocno investiranje v  vrednostne papirje investicijski sklad etf

Medtem ko je pri vzajemnih skladih vplačevanje obrokov povsem poljubno (kakršen koli znesek, kadar koli), se vlagatelj pri GBD Kašči ob sklenitvi pogodbe zaveže, da bo določeno obdobje vplačeval po najmanj 50 evrov na mesec ali 150 evrov na četrtletje. Pogodbene kazni za neupoštevanje te zaveze sicer ni. Sredstva so ves čas likvidna in jih lahko vlagatelj dvigne tudi pred potekom načrtovane dobe, vendar lahko v tem primeru plača tudi izstopno provizijo (višina je odvisna od časa izstopa).

Razporejanje vplačil v ETF-sklade je torej prepuščeno upravljavcu, skladno z vnaprej opredeljenim načrtom: bolj ko se bliža iztek pogodbeno dogovorjene varčevalne dobe, več je v strukturi naložb obveznic in inštrumentov denarnega trga. Upravljavec tako skrbi za zniževanje tveganosti vlagateljevega portfelja, kar je smiselno. Pomanjkljivost pri tem je, da vlagatelju zaradi teh prerazporejanj v zadnjem obdobju nastaja davčna obveznost (plačilo kapitalskega dobička).

Tabela: Storitev GDB Kašča (kliknite za povečavo)

obrocno investiranje v  vrednostne papirje investicijski storitev

Nasvet ZPS glede storitve GBD Kašča
Storitev je primerna za vlagatelje, ki želijo za vnaprej določeno obdobje obročno vlagati v široko razpršene ETF-sklade in nimajo dovolj znanja, časa ali denarja, da bi se jim to splačalo početi samostojno.

Je takšna naložba varna?
Zaradi nekaterih oškodovanj strank pri vrednostnih papirjih v zadnjih dvajsetih letih se lahko morebitnemu vlagatelju zastavi tudi vprašanje varnosti: ali se mi lahko zgodi kaj takega kot vlagateljem v Moji delnici BPH, ki je šla v stečaj leta 2016?

V GBP BPD zagotavljajo, da ne. Vrednostni papirji strank so na ločenem skrbniškem računu za stranke, ki ga ima GBD BPD odprtega pri skrbniški banki v Nemčiji. Ločeni so tako od vrednostnih papirjev GBD kot tudi od sredstev nemške banke skrbnice (to pomeni, da tudi v primeru stečaja nemške banke skrbnice vrednostni papirji strank ne bi šli v stečajno maso). Na ravni poddepojev je zakonsko prepovedano, da bi sredstva posamezne stranke pokrivala primanjkljaj na poddepoju druge stranke. Nad spoštovanjem predpisov bdita slovenski in nemški regulator finančnega trga, poleg tega so sredstva posameznega vlagatelja zavarovana do višine 22.000 evrov z jamstveno shemo, ki velja za borznoposredniške družbe. Ocenjujemo, da je varnost zadovoljiva.

Avtor: Sandi Kodrič

Umik in odpoklic izdelkov

Več

Ostanite obveščeni

Spremljajte novosti, članke in obvestila ZPS - prijavite se na tedenske novičke. Vaši osebni podatki bodo varovani v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov. Od prejema novičk se lahko kadarkoli tudi odjavite.

ČLANI ZPS VEDO VEČ

SPOZNAJTE PREDNOSTI ČLANSTVA